Razstava remenk in velikonočnih voščilnic

Grad na Goričkem

1. 3.–30. 11. 2022

V razstavnih prostorih gradu si oglejte:

  • Izdelke mojstrov izdelovanja prekmurskih remenk Elizabete Urisk, Hermana Rajsarja, Bernardke Merklin in Eve Tivadar. 
  • Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.
  • Remenke z motivi vrst Natura 2000.
  • Izdelke osnovnošolcev iz mednarodnega natečaja v ustvarjanju Moja remenka. (na ogled med 19. aprilom in 30. junijem) 


Razstava remenk mojstrov z Goričkega

Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so posamezni izdelovalci v Prekmurju izpopolnili do te mere, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti - prekmurske remenke. Te ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele tudi vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja. Dejavnost je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine pod imenom Izdelovanje prekmurskih remenk. Kot nosilci so vpisani Elizabeta Urisk (1942 -2020) iz Dobrovnika in Eva Tivadar iz Kamovcev pri izdelovanju prekmurskih remenk v tehniki batik, Herman Rajsar od Grada ter Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev pa kot izdelovalci škrabanih remenk.
Dragocene zaklade ljudske umetnosti teh štirih mojstrov si lahko na gradu Grad ogledate celo leto. Več o prekmurskih remenkah in mojstrih lahko preberete tukaj.


Remenke Bernardke Merklin  M. Merklin

Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota

Voščilnice z velikonočnimi motivi: okrašena jajca, zajčki, piščančki, verski motivi, ki jih hranimo v zbirki Pomurskega muzeja, izvirajo iz slovenskega, madžarskega, hrvaškega in nemško govorečega območja.

Najstarejša voščilnica je bila poslana aprila 1901 iz Budimpešte, trije primerki so iz obdobja med obema vojnama, večina pa jih je iz časa po drugi svetovni vojni in vse do danes. Najpogostejša motivika so velikonočna jajca, bodisi kot samostojni motiv ali združena z drugimi prazničnimi elementi (cvetje, piščančki). Na fotografijah so predstavljene tako tradicionalne pisanice (okrašene z batik metodo – poslikava z voskom, praskanke) kot tudi sodobnejše izvedbe. Všečne in zanimive so ilustrirane voščilnice z upodobitvami otrok med igro ter zajčkov in piščančkov v različnih vlogah: barvajo pisanice, se sprehajajo v oblačilih, igrajo.


Preslikava voščilnice: Velikonočna voščilnica z motivom remenk v skledi na tesani prekmurski skrinji, fotografija Jože Kološa – Kološ, voščilnico natisnilo podjetje ZGP Pomurski tisk Murska Sobota, poslana pa je bila aprila 1969 v Šalovce. Velikonočna jajca v poslikani keramični skledi so, kot tudi skrinja, iz zbirke PMMS.

Na razstavi so tudi številne voščilnice z upodobitvami pomladanskih cvetlic in pisanih šopkov, ki so jih prav tako pošiljali ob tem največjem krščanskem prazniku. Zadnja skupina pa so voščilnice z versko motiviko, kjer najdemo upodobitev Zadnje večerje, upodobitve Vstalega Kristusa in zbor pojočih angelčkov. Običaj pošiljanja voščil ob prazniku Velike noči v sodobnem, digitaliziranem svetu čedalje bolj zamira, zato so tovrstni predmeti, ki jih marsikdo osebno hrani, dragocen spomin na navade, ki so živele v našem okolju in ustvarjale osebno praznično vzdušje.

Motivi vrst Natura 2000 na remenkah

Mojstri izdelovanja prekmurskih remenk so navdih za okraševanje iskali v prebujajoči se naravi. Poleg cvetličnih vzorcev so remenke krasili tudi motivi živali. Na remenkah Hermana Rajsarja tako najdemo motive zajca in štorklje.

V JZ Krajinski park Goričko v okviru projekta LIFE Naturaviva iščemo načine, kako opozoriti na vrste, ki v naši bližini izginjajo. Razstavo prekmurskih remenk smo tako dopolnili z izdelki, narejenimi s praskanjem motivov in batik tehniko. Vabimo vas, da si razstavo ogledate – ali prepoznate živali na remenkah? 

Izdelki osnovnošolcev iz mednarodnega natečaja v ustvarjanju Moja remenka

V času od 19. aprila do 30. junija bodo v razstavnih prostorih gradu na ogled izdelki osnovnošolcev, ki bodo sodelovali v natečaju. Ogledali si boste lahko praskanke z motivom remenke in remenke, izdelane v naravi prijaznih tehnikah.