Zvončki in trobentice, mačice, vijolice

 M. Matjašec

»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, 
spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu.»

Toplo spomladansko sonce privabilo na plano prve znanilce pomladi.

Naslov, ki ga sestavljata prva dva verza pesmi »Zvončki in trobentice«, je delo Toneta Roša, pojejo Beti Jurković, Marjana Deržaj in Miško Hočevar. Pesem je nastala že davnega leta 1958, vendar se jo poje še dandanes, saj je praktično ponarodela.

Tako kot je vesela pesem, smo veseli tudi ljudje, ko vidimo, da je toplo spomladansko sonce povabilo na plano prve cvetoče rastline, ki so s svojo pisanostjo pravo nasprotje zimski sivini. Vendar pa naj nas ne zavedejo lepe, žive barve, saj imajo le-te v naravi čisto drug pomen: hitro opazne barve imajo vlogo svarila, v pomenu pazi se me, saj sem lahko nevaren/nevarna. Najbolj poznan tak primer v živalskem svetu je pri močeradu, podobno je z belo barvo cvetov pri velikem navadnem zvončku (Leucojum vernum). Čeprav je lepo videti vso to belino sredi gozda, vedimo, da veliki zvonček, imenovan tudi kronica ali norica, spada med zavarovane domorodne rastlinske vrste v Sloveniji, in kot take se jih ne sme množično nabirati. Podobno je z navadnim malim zvončkom (Galanthus nivalis): tudi njega je dovoljeno nabrati le za en šopek, velja pa opozoriti, da je celotna rastlina strupena (tako nadzemni del kot čebulica), zaradi nje sicer ne bomo umrli, dobili pa bomo drisko in vrtoglavico.


Navadni veliki zvonček in trobentica  M. Matjašec

Tudi v Krajinskem parku Goričko raje vidimo zvončke (in tudi vse ostale cvetoče rastline) v svojem naravnem okolju, kjer jih lahko opazujemo, koder seže naše oko.


Vijolica in navadni mali zvonček   S. Kuhar

Ob splošno znanih znanilcih pomladi poznamo tudi te:


Podlesna veternica in navadni zimzelen  M. Podletnik


Čvrsti petelinček in navadni pasji zob   M. Podletnik

23. 2. 2022

    top