Mokrišča za ljudi in naravo

 S. Kuhar 

Drugega februarja že 51 let praznujemo Svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila v iranskem mestecu Ramsar sprejeta konvencija o varstvu življenjskih prostorov povezanih z mokrišči, zaradi njihove vloge pri ohranjanju ravnovesja na Zemlji.

Sekretariat Ramsarske konvencije o mokriščih je v Glandu, v Švici, od koder koordinirajo in spremljajo stanje v državah podpisnicah konvencije in vsako leto vabijo k obeležitvi 2. februarja kot Svetovnega dneva varstva mokrišč, WWD. H konvenciji je doslej pristopilo 172 držav skupaj z 2.435 svetovno pomembnimi mokrišči. Konvencija o mokriščih je v Sloveniji začela veljati z razglasitvijo nasledstva SFR Jugoslavije, 25. junija 1991. V Sloveniji so na seznamu mokrišč mednarodnega pomena tri območja s površino 8.205 ha. To so regijski park Škocjanske jame, Krajinski park Sečoveljske soline in Notranjski regijski park Cerkniško jezero

Slogan letošnjega Svetovnega dne mokrišč, 2.2.2022 je: "Mokrišča za ljudi in naravo" (ang. Wetlands Action for People and Nature) - kar počnemo za mokrišča počnemo za ljudi in naravo. Povedano drugače, z uničevanjem mokrišč bomo škodovali človeku in naravi, z ohranjanjem mokrišč bomo prispevali k njegovi blaginji. Sporočilo Ministrstva Republike Slovenije za okolje in prostor.

Čeprav o Zemlji govorimo kot o »modrem« planetu, lahko dejansko uporabimo le 1% sladkovodnih zalog vode, in le 0,3% te je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo ravno mokrišča. Prestrezajo in shranjujejo deževnico, ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode in skrbijo, da ob pravem času na pravo mesto sprostijo ustrezno količino vode, ter izboljšujejo njeno kakovost tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala.

Mokrišča so od nekdaj veljala za območja brez gospodarske vrednosti. Zato smo jih ljudje preurejali in podrejali svoji rabi. Kljub vse večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo.

Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti. Kar 40% rastlinskih in živalskih vrst na svetu je doma v mokriščih. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce, ptice pa si ob njih najdejo svoj dom ali le postanek na selitvenih poteh. V mokriščih domuje tudi na tisoče rastlinskih vrst. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča.

Na Goričkem najdemo potoke in reke v naravnem stanju tam, kjer niso bili izravnani. Stoječe vode, jezera pa so nastala s človekovimi posegi zaradi varstva naselij pred poplavami in zaradi pridobivanja kmetijskih zemljišč z osuševanjem mokrih tal. Velikega pomena so pa tudi mlake. Te so že od nekdaj sestavni del goričke krajine.  V zadnjih letih so številne mlake postale odveč in so podvržene zasipavanju in s tem trajnemu uničenju. Zelo pomembno je, da skrbimo za njih, jih vzdržujemo z občasnim odstranjevanjem dela rastlinja in poglobitvami, da se ne zarastejo do te mere, da več nimajo vode.

Kaj pa je mlaka?

Mlaka je manjša kotanja s stoječo vodo, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora in se večji del leta ne izsuši. Količina vode običajno zelo niha, saj je odvisna od podtalnice, padavin ali izvira. Je pomemben življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim, ki so se prilagodile razmeram njej.

In kdo se kaj hitro naseli v mlako?

To so lahko različne živali, najprej tiste bolj preproste, če mlaka vztraja, pa seveda tudi večje. Med njimi najdemo vodne stenice, vodne drsalce, enodnevnice, kačje pastirje, vodne ščipalce, pijavke, velike mlakarje, čaplje, dvoživke, deževnike in še marsikaj. Od rastlin pa so najpogosteje zastopane različne leče, rogoz, blatnik in lokvanj.

   

 

  Ali ste vedeli?

V naravno mlako ne naseljujemo živali, tudi rib ne. Če želimo imeti ribe, potem raje naredimo pravi ribnik, ki je globlji in nudi ribam ustrezno življenjsko okolje. Vse živali, ki prebivajo v vodi so si same našle pot v vanjo, kar je tudi glavni pomen mlake. Če bi vanjo naselili ribe, bi se le te prehranjevale z žabjim naraščajem in bi s tem naredili slabo uslugo živalim iz okolice, ki jih je vodno okolje samo privabilo.                          

    top