Kobilje - ekstenzivni travniki
Naravna vrednota Kobilje - ekstenzivni travniki
Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi (34.322-S3)
Mezotrofni mokrotni travniki (37.21)
Vlažni travniki s trstikasto stožko (37.313-S1)
Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki (38.22)
Območje jugozahodno od Kobilja je eno redkih predelov znotraj Krajinskega parka Goričko, kjer so se v majhnem deležu ohranili ekstenzivni travniki, ki širom Evrope izginjajo. Gre za strnjen kompleks različnih tipov travnikov, za katere je značilna visoka pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Travniki so ohranili svojo živalsko in rastlinsko pestrost predvsem zaradi tradicionalne košnje in odmaknjenosti od naselij.
Zaradi različnih talnih razmer so se na tako majhnem območju izoblikovali raznoliki tipi travnikov. Na nekaterih predelih so tla bolj prepustna za vodo kot drugod, ponekod voda zastaja tudi dalj časa. Na naravni vrednoti v Kobilju prevladujejo gojeni, bolj ali manj redno košeni travniki na vlažnih tleh. Mestoma se pojavljajo tudi polsuhi travniki, ki so značilni za gričevnata pobočja Goričkega in jih v nižinah ne bi pričakovali.
Poleg opuščanja košnje, spreminjanja v orne površine in zaraščanja, travnike ogrožajo mnoge druge človeške dejavnosti, ki ne sodijo v naravo in so v nekaterih pogledih celo zakonsko prepovedane. To so npr. vožnja s štirikolesniki po travnikih in poteh, trganje zavarovanih cvetlic ter nenadzorovani posegi v prostor. Že brez tega lahko rastline in živali kobiljskih travnikov kaj hitro izginejo.
Živali travnikov
Kobiljski travniki skrivajo zelo visoko pestrost različnih živalskih skupin, ki jih opazi le budno in potrpežljivo oko. S travniki so povezani veliki sesalci, kot so srna (Capreolus capreolus), jelen (Cervus elaphus) in divja svinja (Sus scrofa), ki se ob večerih na njih pasejo. Travna ruša nudi zatočišče krticam in voluharicam, ki so hrana večjim plenilcem - lisici (Vulpes vulpes), šakalu (Canis aureus), jazbecu (Meles meles), veliki podlasici (Mustela erminea) in dihurju (Mustela putorius).
Z glodavci se hranijo tudi mnoge ptice, predvsem ujede in sokoli, od katerih lahko čez dan pogosto opazujemo kanjo (Buteo buteo), postovko (Falco tinnunculus) in redkejšega sršenarja (Pernis apivorus). Ponoči sta aktivni lesna sova (Strix aluco) in mala uharica (Asio otus). V mejicah in osamelih grmih gnezdijo manjše ptice, ki prav tako najdejo hrano na travnikih. Med ogrožene ptice gnezdilke sodita rjavi srakoper (Lanius collurio) in prepelica (Coturnix coturnix), ki izginjata predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva.
Kanja, postovka, mala uharica, rjavi srakoper B. Bakan
Intenzivno kmetovanje ima negativen učinek tudi na številne travniške žuželke, saj njihovo število lahko hitro upade, s tem pa upadejo tudi njihovi plenilci. Najprej izginejo metulji-specialisti, kot so mravljiščarji (Phengaris spp.), travniški postavnež (Euphydryas aurinia) in močvirski cekinček (Lycaena dispar). Hitro izginejo tudi mnoge kobilice, kot sta mokriščna tleskavka (Stethophyma grossum) in zelena bleščavka (Euthystira brachyptera). Vedno redkejše so tudi različne vrste hroščev in polonice.
Močvirski cekinček, močvirska tleskavka, pikapolonica, poljski muren B. Bakan
Rastline travnikov
Pravo bogastvo kobiljskih travnikov se skriva v njihovi osnovni strukturi, ki jo tvorijo različne rastline. Osnovni gradnik so seveda trave in za vsak tip travnika je značilna druga vrsta.
Vlažne oligotrofne (malo gnojene) travnike v glavnem tvorijo otoki trstikaste stožke (Molinia arundinacea), za srednje do bolj gojene travnike je značilna visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), za polsuhe ekstenzivne pa brazdastolistna bilnica (Festuca rupicola). Seveda ob njih nastopa še cela paleta drugih trav in zelnatih trajnic.
Za srednje do bolj gojene travnike z visoko pahovko so značilne ripeča zlatica (Ranunculus acris), navadni glavinec (Centaurea jacea), divje korenje (Daucus carota), navadni rman (Achillea millefolium), kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi) in črna detelja (Trifolium pratense).
Ripeča zlatica, navadni glavinec, divje korenje, navadni rman, kukavičja lučca B. Bakan
Za malo gnojene vlažne travnike s stožko so značilne nekatere redke in močno ogrožene vrste, kot so sibirska perunika(Iris sibirica), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), pehtranov rman (Achillea ptarmica), kačja dresen (Bistorta offficinalis), rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus) in zelo redek čudoviti klinček (Dianthus superbus).
Sibirska perunika M. Podletnik, močvirski svišč G. Domanjko, kačja dresen B. Bakan, čudoviti klinček K. Malačič
Spomladanski rastlinski spekter polsuhih travnikov z bilnicami (Festuca spp.) prepoznamo po gosto razraščajoči se navadni kukavici oz. pilovcu (Anacamptis morio). Družbo ji delajo gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus), pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata), brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera), peteroštevna prženka (Moenchia mantica) in številne druge vrste.
Gomoljasta zlatica, navadna kukavica, pikastocvetna kukavica, brstični kamnokreč, peteroštevna prženka M. Podletnik, B. Bakan
Režim varovanja območja
Z aktom o zavarovanju širšega zavarovanega območja se na zavarovanem območju glede na vrsto širšega zavarovanega območja lahko prepovejo, omejijo ali drugače uredijo:
1. izvajanje posegov in dejavnosti, s katerimi se ogroža prvobitnost narave;
2. gradnja infrastrukturnih objektov, namenjenih bivanju, lovu, ribolovu, turizmu in športu, razen na za to določenih krajih;
3. gradnja novih tranzitnih komunalnih, energetskih in prometnih objektov;
4. gradnja sekundarnih bivališč;
5. gradnja novih objektov;
6. odkopavanje ali zasipavanje zemljišč;
7. povzročanje eksplozij ali vibracij;
8. gospodarska raba naravnih virov, razen za gradnjo na zavarovanem območju;
9. odvzemanje naplavin;
10. spreminjanje vodnega režima, razen pri nujnih vzdrževalnih delih;
11. promet z vozili in plovili;
12. letenje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov;
13. letenje z jadralnimi padali, jadralnimi zmaji ali drugimi toplozračnimi ladjami ali ultralahkimi jadralnimi napravami zunaj za to določenih območij;
14. vožnja z zrakoplovi pod 300 m od najvišje točke zavarovanega območja;
15. kmetijsko obdelovanje zemljišč z načini in sredstvi, ki bi lahko povzročili bistvene spremembe biotske raznovrstnosti, strukture in vrste ekosistemov ali bistveno spremenili površinsko plast prsti;
16. vznemirjanje, ubijanje ali odvzem živali iz narave, razen zaradi ekoloških in drugih opravičljivih razlogov;
17. lov in izvajanje lovskogojitvenih ukrepov;
18. ribolov in izvajanje ribogojnih ukrepov;
19. nabiranje rastlin in njihovih delov;
20. postavljanje obor in objektov za rejo živali;
21. vnašanje rastlin ali živali tujerodnih vrst;
22. spreminjanje vegetacije;
23. umetno zasneževanje in dosneževanje;
24. odlaganje odpadkov, ki ne izvirajo iz zavarovanega območja;
25. šotorjenje in kurjenje zunaj določenih mest;
26. raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave...
