Rastlinske zanimivosti

Majhna letna količina padavin (800 mm), velika osončenost območja in kisla podlaga omogočajo, da na območju KPG uspevajo vrste rastlin, ki so značilne za submediteranski svet. Takšne vrste imenujemo fitogeografske posebnosti. Mednje sodita čopasta hrušica (Muscari comosum) in vijolični lučnik (Verbascum phoeniceum), ki uspevata predvsem na suhih travnikih ter gozdnih in cestnih robovih. Čopasta hrušica spada v družino hijacintovk in jo prepoznamo po vijoličnem čopičastem socvetju. Vrhnji, vijolični in štrleči cvetovi so sterilni. Plodni cvetovi so nameščeni na spodnji strani socvetja, so kratkopecljati in zelene barve. Peteroštevna prženka (Moenchia mantica), katere cvetovi bolj kot na klinčnice spominjajo na zvončice, prav tako uspeva na suhih travnikih. Sicer značilna primorska vrsta se pojavlja tudi v Beli krajini.

Na vzhodu KPG uspevata še dve botanični redkosti - brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera) in čudoviti klinček (Dianthus superbus). 

Na mokrotnih travnikih redko uspeva predstavnik ostričevk ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) z značilnimi dolgimi, belodlakavimi in previsnimi klaski. Pogosteje na mokrotnih travnikih opazimo bele cvetove pehtranovega rmana (Achillea ptarmica), ki ima za razliko od navadnega rmana večje, do 6 mm velike bele cvetove (socvetja). Malega škrbotca (Rhinanthus minor) bi najlažje opisali kot "naravno ropotuljico". Do 30 cm visoka polzajedavka uspeva na suhih travnikih. Cvetovi so somerni in rumene barve in nameščeni na trikotnojajčaste in nazobčane podporne liste. Časa je ob zrelosti rahlo napihnjena in ob stesanju lahko slišimo škrbotanje semen v časi - od tod izvira ime. Veliki zali kobulček (Astrantia major) je rapoznaven po cvetovih, obdanih z rožnato-zelenim ogrinjalom, ki tvorijo značilen kobul. Cvetovi so sicer majhni in belkasti. Lokalno razširjen na zasenčenih travnikih, gozdnih robovih in v vlažnih listnatih gozdovih. 

    VRH

    X

    Medvedi na Kamčatki, kino pod zvezdami

    Grad, 10.7.2020 ob 20.30