Razstava Slikovito Goričko

1. marec–30. november 2023

Razstavni prostor gradu Grad (odpiralni čas in vstopnina)

Goričko v letu 2023 praznuje dvajsetletnico razglasitve območja za krajinski park. Leta 2003 je Vlada Republike Slovenije Goričko prepoznala kot posebno območje v Sloveniji, ki ga je vredno ohranjati in v njem človekove dejavnosti razvijati prijazno do narave in ljudi, ki tukaj živijo ali prihajajo na obisk in v goste. Goričko nima osupljivih naravnih pojavov kot so slapovi in kraške jame ali skalni alpski vršaci, ima pa slikovito kulturno krajino, kjer se ostanki samonikle narave prepletajo z obdelanimi njivami, pokošenimi travniki, vinogradi in senožetnimi sadovnjaki med hišami v zaselkih in vasmi. Slikovitost Goričkega že od nekdaj navdihuje umetnike, ki svoja občutja in videnje izražajo v besedi, glasbi in v likovnih delih.
Slednje je vodilo priprave letošnjih razstav, ki nas navajajo k razmisleku o tem ali prav ravnamo, smo kaj zanemarili ali lahko kaj izboljšamo?

Goričko na starih fotografijah
V prvem prostoru v nadstropju renesančnega palacija so na ogled fotografije na starih razglednicah, ki prikazujejo Goričko skozi objektiv fotografov Alojza Sbulla, Julija Gyula Schönauerja, Jožeta Kološe in drugih, ki so dokumentirali stanje prostora že pred drugo svetovno vojno in po njej. Posamične fotografije hranijo Zoran Vidic, Mark Krenn, Jože Cigan in Pomurski muzej v M.Soboti. Z motivi vabimo k fotografskemu natečaju.

Goričko, kot ga je videl Kološa
V vitrinah so umetniške fotografije krajinskih prizorov, kot jih je videl Jože Kološa (*1920 † 1998).
Jože Kološa – Kološ, slovenski umetniški fotograf se je rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti. Umrl je 29. junija 1998 v Semedeli. V spomin številnih se je zapisal s svojimi fotografijami prekmurske pokrajine, mlinov, lončarjev in drugih prebivalcev Prekmurja in Murske Sobote. Kološ je nesporno bil mojster fotografije, pionir moderne slovenske fotografije in inovator na področju sodobnih fotografskih izrazov.

Življenje in delo Kološe
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij. 

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil eden prvih prekmurskih fotografov) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fotogalerije v Ljubljani, Kopru, Piranu in Murski Soboti z več kot 200 razstavami fotografij. Leta 1983 se je v Pécsu in Zagrebu predstavil z zelo uspešno razstavo Svetlobni zapisi. Leta 1985 je izšla foto mapa Ob Muri, leta 1986 je ponovno razstavljal Svetlobne zapise v Vácu, Murski Soboti in v Budimpešti.
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij. Pokopan je na murskosoboškem pokopališču skupaj z ženo Piroško.

Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kolosa-kolos-joze/
Avtor besedila: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota

Goričko kot krajinski motiv slikarjev
V drugem prostoru so slike s krajinskimi motivi prekmurskih akademskih slikarjev iz zbirke galerije Robin v Murski Soboti in slike Nikolaja Beera, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, ki se je rodil leta 1945 v Križevcih na Goričkem.

Slikarji in njihova dela: