Letošnje leto je mednarodno leto prosa
mag. Boštjan FERENČAK, univ. dipl. inž. agr.
specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje
Kmetijsko gozdarski zavod MS
9. 2. 2023
Letošnje leto je mednarodno leto prosa, razglasila ga je Generalna skupščina OZN na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo organizacije FAO.
Proso (Panicum miliaceum L.) spada med najstarejša gojena žita in sicer so ga gojili že 6.000 let pred našim štetjem. Botanično spada proso v družino trav. Domovina prosa je srednja Azija. Navadno proso je razširjeno po vsem svetu, posamezne sorte pa so se prilagodile tudi hladnejšim območjem. Svetovna pridelava prosa znaša nekje 30 mio ton. V Aziji in Afriki se pridela glavnina svetovne pridelave in sicer več kot 94 % (Vir: FAOSTAT). Kot posamezna država pa je največja pridelovalka Indija, ki pridela nekje tretjino svetovne pridelave prosa.
Proso so v naših krajih pridelovali že tisočletje pred našim štetjem. Leta 1869 je bilo s prosom zasejanih skoraj 18.000 ha njiv, pred drugo svetovno vojno je bilo pod prosom še vedno okoli 5.000 ha njiv, po 2. svetovni vojni pa so druge intenzivnejše poljščine (pšenica, koruza in ječmen) skoraj povsem izpodrinile pridelavo prosa in tako je delež zasejanih njiv s prosom vztrajno padal, tako da se danes v Sloveniji poseje le še okoli 450 ha prosa. Glavnina s prosom zasejanih površin je v Pomurju. Proso lahko pridelujemo kot glavni posevek ali kot strniščni posevek (po spravilu predhodnega posevka, kot so npr. krompir, ječmen, pšenica). Večina pridelave prosa poteka kot strniščni posevek, saj ima proso sorazmerno kratko rastno dobo: med 80-100 dni. Povprečni pridelek prosa je po podatkih Statističnega urada RS nekje 1,2 t/ha, kar pomeni, da v Sloveniji letno pridelamo nekaj več kot 500 ton prosa. Seveda je pa lahko pridelek prosa tudi 3-5 t/ha, v kolikor je pridelano kot glavni posevek.
Proseno latje v fazi cvetenja 
U. Kovačič
Proso je visoko 70-100 cm in ima šopaste korenine, katere črpajo vodo tudi iz globljih plasti tal. Proso je rastlina kratkega dne, cveti takrat, ko se dan krajša. Za kalitev potrebuje nekje 10-12 °C, pri nižjih temperaturah je vznik slabši. Listi in steblo so dlakavi, kar daje prosu izredno odpornost na temperaturo (tudi 38 °C in več), prav tako ima proso še eno zelo dobro lastnost, namreč med žiti ima najmanjši transpiracijski koeficent in sicer porabi za oblikovanje 1 kg suhe snovi približno 200 litrov vode. V luči podnebnih sprememb (vse pogostejše suše in vročinski ekstremi) je proso zelo primerna poljščina za današnji čas. Vendar pa pridelava prosa kot glavni posevek, če gledamo z vidika finančne realizacije na ha zaostaja v primerjavi s pšenico in koruzo, kar je tudi vzrok, da se od skupno trenutno 450 ha kot glavni posevek prideluje le nekje 100 ha. Vsa ostala pridelava prosa pa je pridelana kot strniščni posevek, to pomeni kot drugi posevek v enem letu na tisti njivi.
Zaradi na novo odkritih vrednosti v zdravi prehrani pa proso kot alternativna poljščina ponovno doživlja preporod in v tej luči lahko pričakujemo, da bo pridelava prosa počasi naraščala, vendar verjetno bolj kot pridelava strniščnega posevka. Povečanje pridelave prosa je seveda doprinos k pestrosti kolobarja-vrstenje poljščin, kakor tudi ohranjanju pridelave avtohtonih sort, namreč pri prosu imamo zelo razširjeno avtohtono sorto Sonček.
