Mlaka v Motvarjevcih dobiva zeleno podobo
M. Matjašec
Zasadili smo obrežje novo nastale mlake v Motvarjevcih.
Prejšnji teden smo s sodelavci JZ Krajinskega parka Goričko na novo zasadili prvo mlako od štirih. Vodne in obvodne rastline smo pridobili na območju Kačove mlake na Gradu in jih sistematično posadili ob robovih novo izkopane mlake v Motvarjevcih. Rob mlake smo zasadili z rogozom, trstiko, ločjem, močvirsko peruniko in navadno kalužnico.
Mlaka z novo zarastjo 
K. Malačič
Zakaj nove mlake in sajenje rastlin na njene brežine?
Mlaka je bila izkopana v letu 2021 s sredstvi Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 z namenom ustvariti nov življenjski prostor dvoživkam za njihovo uspešnejše razmnoževanje. Lokacija mlake je proč od prometnih cest, kjer v času selitve tvegajo svoje življenje pri prečkanju le-te pod avtomobilskimi kolesi. Vse vrste dvoživk so med ogroženimi vrstami tako v slovenskem kot v širšem evropskem prostoru in so uvrščene na Rdeči seznam ter so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
Nekatere (4 v Sloveniji) med njimi varuje tudi evropska direktiva za varstvo habitatov v tako imenovanem omrežju Natura 2000. Dvoživke za svoj razvoj nujno potrebujejo vodo in ker padavinska voda v lužah ali obcestnih jarkih hitreje presahne od vode v mlakah, so slednje za ohranjanje dvoživk primernejše, če seveda vanjo niso naseljene ribe.
Rastline, ki smo jih posadili na brežine mlake, bodo s koreninami utrdile breg pred spiranjem ob dežju in valovanjem vode ter bodo dvoživkam nudile večjo reprodukcijsko uspešnost ter skrivališče pred plenilci.
S tem naravovarstvenim ukrepom je nastal v Krajinskem parku Goričko nov živ vodni ekosistem, ki se bo v naravni vrednoti mokrotnih travnikov v Motvarjevcih hitro zlil z okolico in bo prispeval k zmanjševanju vplivov podnebnih sprememb v lokalnem okolju in prispeval k ponoru CO2.
Mrest krastače K. Malačič
Ali je v novi mlaki že prisotno novo življenje?
Vodo, ki je napolnila mlako, so že naselili prvi živi organizmi: raznovrstne dvoživke, vodni drsalci, polžki, žuželke (enodnevnice, vrbnice, mladoletnice, kačji pastirji in drugi). Tako polži kot vodne in obvodne rastline pomagajo ohranjati naravno ravnovesje in raznoživost ter prispevajo k samočistilni sposobnosti vode v mlaki.
