Na obisku v Narodnem parku Őrség
in Stanka Dešnik
Petek, 27. avgusta 2021, je bil odličen dan za študijski izlet in obisk sosedov na vzhodni strani meje Krajinskega parka Goričko. V okviru projekta LIFE NATURAVIVA je pot vodila v Narodni park Őrség.
Namen je bil seznaniti se z izkušnjami in si ogledati prakso kako sosedje ravnajo z deli narave, ki nam je še ostala med obdelanimi kmetijskimi zemljišči. Ohranjati dele narave, ki so ostali v kulturni, mozaični krajíni pred spremembo rabe je bil temelj in skupna ideja ustanovitve Trideželnega parka ob tromeji Slovenije z Avstrijo in Madžarsko med 1992 in 2003.
Z velikim veseljem so zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko v okviru projekta #LIFENATURAVIVA kolege iz Kozjanskega parka, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Radensko polje, popeljali na študijski izlet k sosedom v Narodni park Őrség. Najprej smo si ogledali središče za obiskovalce, kjer so predstavljeni življenjski prostori: kmečko dvorišče nekoč, travniški sadovnjaki, gozdni in traviščni življenjski prostor ter redke in zavarovane rastlinske in živalske vrste. V predavalnici nove upravne stavbe smo slišali o sistemu ohranjanja narave na Madžarskem v 10 Narodnih parkih ter podrobneje izvedeli o delu v Narodnem parku Őrség.
Vrhunec ogleda je bil obisk pašnika evropskih bizonov ali zobrov (Bison bonasus). V "divji" naravi Evrope izumrlo vrsto so naselili leta 2016 najprej v oboro pri muzeju na prostem, Pityerszer v Soli/Szalafő in ko se je čreda namnožila so nekaj živali preselili v večjo devetdeset hektarjev veliko ograjeno oboro.
Zobre smo zagledali tako po vstopu v oboro, kjer so nas pričakali v čredi. Opazovali in fotografirali smo jih na varni razdalji iz avtomobila. Nekaj časa so nam vračali radoveden poglede in zatem nadaljevali s pašo. Kmalu smo se od črede oddaljili in pogledali še drugi del pašnika.
Naši vodniki, direktor Tibor Markovics, njegov pomočnik Csaba Nemeth in strokovnjak za metulje István Szentirmai, so nam razložili namen poskusa ohranjanja travišč s pašo zobrov v katerem ugotavljajo njihovo prehrano in opazujejo vplive na lesno in travniško vegetacijo. Uprava Narodnega parka z 81 redno zaposlenimi in do 10 zaposlenimi na 20 evropsko podprtih projektih, upravlja 6000 ha površin v območju Nature 2000. Pri ohranjanju narave jim poleg zobrov pomagajo še 60 konjev pasme Muraköz (medžimurski konj) in 600 krav pasme Magyar tarka szarvasmarha (madžarsko lisasto govedo). Obe sta na seznamu ohranjanja pasem avtohtonih živali Republike Madžarske. Narodni park je hkrati posestvo, kjer skrbijo za ekstenzivno rabo travišč s pašo in košnjo. Travnike, ki so namenjeni ohranjanju metuljev kosijo konec maja in v drugi polovici avgusta ter s senom in otavo krmijo živali pozimi. Vse ukrepe skrbno spremljajo in analizirajo, ter iščejo ohranjanju vrst in življenjskih prostorov najprimernejše. Veliko pozornosti namenijo tudi ozaveščanju obiskovalcem, ki semkaj prihajajo vse pogosteje iz notranjosti Madžarske, kar je podkrepila tudi epidemija.