V kulturni krajini imajo izjemen krajinski in habitatni pomen mejice. S to besedo poimenujemo skupine dreves in grmovja med kmetijskimi površinami ter med kmetijskimi površinami in potmi. Drevesa in grmovje so mesta, kjer ptice gnezdijo ali jih uporabljajo kot pevsko in lovno mesto. Najbolj zaželena mesta so vrhovi grmov, od koder ptice prežijo na svoj plen pri tleh. Grmovni vrhovi in suhe veje so zaradi izpostavljenosti priljubljeno pevsko mesto, od koder samci označujejo svoje teritorije ali privabljajo samičke. Mejice s črnim trnom ali glogom so gnezditveno mesto za različne vrste penic, kot sta pisana (Sylvia nisoria) in rjava penica (Sylvia communis). Črnoglavka (Sylvia atricapilla), ena od najbolj razširjenih in številčnih ptic pri nas, prav tako pogosto gnezdi v mejicah. Značilno petje rumenega strnada (Emberiza citrinella) daleč naokoli odmeva z vrhov mejic. Prepoznaven po živahni rumeni barvi perja. Nekoč pogost prebivalec kulturne krajine, veliki strnad (Emberiza calandra), je zaradi intenzifikacije kmetijske rabe postal izjemno redek. Prosnika (Saxicola rubicola) prepoznamo po oranžnih prsih in črno-belem vzorcu na glavi in hrbtu. Številčnost repnika (Linaria cannabina), še enega tipičnega predstavnika kmetijske krajine, prav tako upada. Ta rdečeprsi predstavnik ščinkavcev gnezdi v grmovju. Poljski vrabec (Passer montanus), prepoznaven po črni piki na licu, je še pogost prebivalec kulturne krajine na Goričkem. 

Med najbolj prepoznavnimi prebivalci mejic je rjavi srakoper (Lanius collurio). Zraste do 18 cm v dolžino in tehta do 35 g. Samce prepoznamo po značilni črni progi čez oči, sivi glavi, rjavordečem hrbtu in trebušni strani z rožnatim navdihom. Samice imajo rjavo perje in rjavo črto čez oči. Oba spola imata izrazito zaukrivljen kljun, s katerim spretno lovita in razkosavata plen. Opozorilni klic "chack chack" zlahka slišimo z vrha mejic, medtem ko srakoper poje izjemno redko. Živi 3-5 let. Lovi žuželke (kobilice, poljski murni, metulji, bramorji), kuščarje, male sesalce,  le redko mlade ptiče in dvoživke. Ulovljen plen natika na trne grmov, saj plen tako lažje razkosa, hkrati pa tako "shrani" višek plena za primere slabega vremena, ko ne more loviti. Ta lastnost mu je nadela latinsko rodovno ime Lanius, ki v prevodu pomeni "mesar". Razširjen je v Evraziji in je v Sloveniji pogosta poletna vrsta. Je ptica selivka, ki prezimuje v JV Afriki in se k nam vrne v začetku maja. Skodeličasto gnezdo iz trave, korenin, mahu in perja si splete na dnu gostega in trnatega grma (pogosto je to črni trn) in vanje samica izleže 3-6 jajc. Ima 1 zarod na leto konec maja-julija. Pogosto gnezdi v istem grmu kot pisana penica s katero drug drugega ščitita pred plenilci. Njegov življenjski prostor je kulturna krajina z ekstenzivnimi travniki in pašniki, kamnitimi tratami z mejicami ali posameznimi grmi. Ogroža ga izguba življenjskega prostora predvsem izsekavanje mejic in grmišč ter uporaba insekticidov. Ima status ranljive vrste in je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko. 

Ekstenzivne žitne njive in travniki so življenjski prostor najmanjše evropske poljske kure, prepelice (Coturnix coturnix). Do 20 cm velika in do 140 g težka poljska kura ima razpon peruti do 35 cm ter rjavo perje in rahlo ukrivljen kljun. Samci imajo značilno belo nadočesno črto. Ker gre za vrsto, ki je aktivna ob mraku in ponoči ter živi v žitnih njivah, jo le izjemoma vidimo in veliko lažje slišimo. Značilno oglašanje "pet-pedi" ob toplih in jasnih nočeh odmeva iz goričkih travnikov in njiv. Živi 3-5 let. Hrani se s semeni divjih žit in zelišč, žuželkami in pajki. Življenjski prostor prepelice je tradicionalna kulturna krajina z žitnimi njivami, vlažnimi ekstenzivnimi travniki in praha. Razširjena je v Evropi in Severni Afriki. Evropske prepelice prezimujejo v Afriki, kamor se selijo izključno ponoči in se pri selitvi orientirajo po zvezdah. V Sloveniji so razširjene po nižinskih delih in njihova številčnost populacije upada. Gnezdi na tleh, kjer samica znese 8-16 rumeno rjavih jajc (s temnimi lisami) in jih vali 17-21 dni. V prvih dneh se kebčki hranijo le z žuželkami, nato tudi z rastlinsko hrano ter poletijo po 20 dneh. Glavni dejavnik ogrožanja je degradacija habitata zaradi intenzifikacije kmetijske rabe njiv (monokulture, velikopovršinska pridelava, manjši delež žit, uporaba kemičnih sredstev) in travnikov (prepogosta košnja) ter lov na selitvenih poteh.