Mejna oznaka evropske Zelene vezi

 in   S. Dešnik, 7. 4. 2025
 
V petek, četrtega aprila 2025 je bila prijateljska slovesnost ob razkritju mejne oznake evropske Zelene vezi /European Green Belt na levem bregu Kučnice ob nekdanjem maloobmejnem prehodu Kramarovci-St.Anna am Aigen/Sv.Ana na Igu.
Meje ločujejo. Narava povezuje!, je načelo, ki mu od leta 2004 sledijo povezani strokovnjaki vladnih in nevladnih organizacij, prijatelji narave in ljudje živeči v obmejnem pasu, ki ga je dobrih 40 let zaznamoval strah ob napetostih med velesilami Varšavskega in Nato pakta, ki smo ga čutili tudi v neuvrščeni Jugoslaviji. Zaprto in zastraženo mejo s posejanimi stražnicami, »karavlami« in stražnimi stolpi je ob popuščanju napetosti kmalu prevzela narava, ki je zacelila rane preoranih gozdnih čistin, miniranega pasu in poti, po katerih so smeli hoditi samo vojaki-stražarji meje.
 
Po vstopu Slovenije v EU leta 2004 in uveljavitvi Šengenskega sporazuma leta 2007, so se odprli številni, prej maloobmejni, prehodi za vse državljane evropske unije in zvrstili so se številni s sredstvi evropkse unije podprti projekti za zbliževanje narodov in ljudi ob meji v luči trajnostnega ali sonaravnega razvoja za dobrobit vseh.
 
 
V petek razkrita štiristrana mejna oznaka, v obliki mejnega kamna, z dvojezičnim besedilom in fotografijami razloži preteklost in vrednote sedanjosti. Slavnostni govorci; župan občine St. Anna am Aigen g. Johannes Weidinger, župan Občine Rogšovci, g. Rihard Peurača, vidita pridobitev v označeni čezmejni poti, katere ustvarjalec je bil Günther Pfleger kot prednost za še tesnejše sodelovanje. Alois Lang, ki je bil prvi iniciator v vlogi IUCN in zaposlen v čezmejnem narodnem parku Nežidersko jezero/Ferto Hansag je spomnil na to, da je potrebno ohraniti spomin na obdobje hladne vojne zanamcem, saj je vse manj tistih, ki so to še doživeli. Sama sem omenila priložnosti, ki jih je imel Javni zavod Krajinski park Goričko ter so bile in so še dane ljudem na Goričkem pri povezovanju v sonaravnem razvoju v Trideželnem parku Goričko-Raab-Őrség.

Slavnostne govore je zaključil profesor Johannes Gepp, v imenu avstrijske zveze za naravo/ NATURSCHUTZBUND Österreich, ki je spomnil na čas, ko so avstrijski naravovarstveniki nasprotovali regulaciji Kučnice in bili pri tem preslišani, ker se je struga mejne reke v osemdesetih letih kljub nasprotovanju izravnala v primeru morebitnega oboroženega spopada. Avstrijska zveza za naravo že več let načrtno odkupuje mokra zemljišča nekdanjih rečnih okljukov, poplavne in suhe travnike s ciljem obdržati krajinske prvine in raznoživost narave ter morebiti kdaj spet povrniti reki Kučnici vijugavo strugo, ki je po regulciji sedaj večkrat presušena in manjkrat grozi s poplavo.

 
Mejna območja so zanimiva v več pogledih, saj se tukaj stikajo kulture različnih narodov, v krajini je viden odnos ljudi do rabe zemlje, do dediščine preteklosti in vedno bolj odnos do prvin, ki jih ustvarja narava sama in ji ljudje za to dodelijo ali odvzamejo prostor.
 
VSe opisano lahko doživitena čezmejni, označeni in digitlizirani krožni poti z imenom „Rund ums Grüne Band in der Südoststeiermark“, v prevodu: »Okrog Zelene vezi z Goričkega na jugovzhodno Štajersko«.
Za orientacijo so na poti postavljene table, ogledate si jo lahko tudi na google zemljevidu ali na aplikaciji v nemščini.