Pred občinsko stavbo na Kobilju plapola zastava Krajinskega parka Goričko
3. 4. 2025
Občina Kobilje je ena od 11 občin na območju zavarovanega območja narave Krajinski park Goričko in območju Natura 2000 Goričko.
Občina Kobilje, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Madžarsko, je ena najmanjših slovenskih občin. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2023 ima občina površino približno 19 kvadratnih kilometrov in šteje okoli 540 prebivalcev. Občina obsega le eno naselje v dolini Kobiljanskega potoka, v objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov. Zanimiv zgodovinski razvoj kraja pritegne številne popotnike in obiskovalce.
Območje Kobilja je od leta 2003 del zavarovanega območja narave Krajinski park Goričko. Z območjem upravlja Javni zavod KPG pri čemer je lokalna skupnost, Občina Kobilje, ključni in dragocen deležnik pri pripravi in izvajanju naravovarstvenih in razvojnih nalog.
Kot simbol pripadnosti ideji o varovanju krajine in priznanje prebivalcem, ki s svojim delom in načinom življenja ustvarjajo izjemno okolje, prijetno tako za bivanje kot za obisk, pred občinsko stavbo na Kobilju ponosno plapola zastava Krajinskega parka Goričko.
Dolina Kobiljanskega potoka je bila naseljena že v kameni dobi
Občina Kobilje se razprostira vzdolž Kobiljanskega potoka. Arheološka izkopavanja so potrdila poseljenost območja že v kameni dobi, v času rimskega imperija in v času sv. Cirila in Metoda. Naselje se prvič omenja leta 1208. Leta 1271 se prvič omenja cerkev sv. Martina, obzidje in velik benediktinski samostan, ki so bili zgrajeni že pred tem letom. V prvi polovici 17. stoletja so Turki, ko so zasedli veliko Kanižo, celotno Kobilje porušili. Na njihov pohod skozi Kobiljansko dolino spominja ledinsko ime Törektemetés (Turško groblje), kjer naj bi bil pokopan tudi neki turški poveljnik. Leta 1524 je bilo na tem območju kar 10 mlinov. Območje je bilo ponovno naseljeno v drugi polovici 18. stoletja. Ob rabi naravnih danosti in znanjem priseljencev iz različnih koncev sveta so se na območju Kobilja razvili lončarstvo, tesarstvo in vinogradništvo. Leta 1893 je žid Schwartz iz Lendave zgradil na Kobilju opekarno. Gospodarsko pomemben je bil Leta 1916 zgrajen 23,8 km dolg odcep gozdne železnice od železniške postaje Lendava v gozd Kobilje.
Kobilje danes
Na Kobilju se dediščina preteklosti zliva s sodobnim urbanim okoljem. 1925 je bila blagoslovljena nova cerkev Sv. Martina in tradicije živijo v ljudeh. Duh časa se zrcali v starih prekmurskih hišah, ki nas kot zgodovinske knjige poučujejo o preteklosti prekmurske ravnice. Ena od prenovljenih Telehiša, arhitekturni biser tega območja. Notranjost domačini koristjo kot razstavni prostor rokodelskih izdelkov. V manjšem parku v središču naselja sta pravi znamenitosti, mogočna breka (Sorbus Torminalis), največji in najstarejši drevesi svoje vrste v Sloveniji. V parku stoji tudi doprsni kip rojaka patra Pavla Berdena. Na okoliških gričih se razprostirajo vinogradi. Na hribu sv. Martina že 200 let raste skorš (Sorbus domestica), sadno drevo, najvišje svoje vrste v Sloveniji. Poleg stoji kapelica, ki spominja na nekdanjo cerkev.
Izjemna krajina Kobilja
Krajina na Kobilju je uvrščena na seznam izjemnih krajin Slovenije. Odlikuje jo edinstvena zgradba poselitve, kjer se podolgovate hiše nizajo ob cestah na obeh straneh Kobiljanskega potoka na ozkih parcelah. Za hišami in ohišnicami sledijo travniški sadovnjaki, ki se v trakovih nadaljujejo v travnike in njive vse do vznožja gričev. Krajinski vzorec prispeva k privlačni sliki kulturne krajine in je izjemna tudi v Krajinskem parku Goričko. Občudovanja vreden je pogled na krajino z Martinovega brega ob najstarejšem skoršu in iz ptičje perspektive.
Za ohranjanje narave so izjemno pomembni travniki med Čebiš potokom, Turnerjevim bregom in bregom Sv. Martina, kjer spomladi zacvetijo rumene maslenice in vijolične perunike v območju naravne vrednote državnega pomena.
