Gregorjevo na gradu na Goričkem

  in   S. Dešnik, 13. 3. 2025

Prostori v gradu na Goričkem se občasno spremenijo v delavnice, kjer spodbujamo razvoj ročnih spretnosti, ki so bile nekoč prisotne v vsaki družini na Goričkem. V potrošniškem svetu se vse preveč predajamo nakupovanju in odmetavanju kupljenih reči in pri tem tvegamo svoje zdravje, kadra te zagorijo ali se razpadejo v drobne delce ter zaidejo v naša pljuča in kri.
Izdelki iz naravnih gradiv so razgradljivi in za okolje neškodljivi v primerjavi s tistimi iz plastike. 
Goričko drüjštvo za lepše vütro in Javni zavod Krajinski park Goričko se trudi ozaveščati tako z vidika ohranjanja rokodelskih veščin kot ohranjanja zdravega okolje.

Tokrat je bilo Gregorjevo, 12. marca 2025, v znamenju izdelovanja okrasja za Veliko noč iz koruznega ličja. Delavnico je vodila Eva Tivadar iz Kamovec, ki je nosilka nesnovne kulturne dediščine krašenja prekmusrkih remenk. Prisotne je v delavnico uvodoma pospremila z besedami:

"Včasih otroci niso imeli plastičnih igrač, naredili so si jih sami z babicami in dedki". Izrazila je tudi obžalovanje, ker si je kot deklica želela pisanih plastičnih igrač in se je naučila premalo veščin od svoje babice. Danes poučuje otroke in se že dvajset let ukvarja z rokodelstvom s priznanim statusom nosilke žive dediščine. Pokazala nam je kako narediš ptička iz ličja. Prisotni smo ustvarili kar nekaj ptičic, pri čemer smo bili tiho zaverovani v delo svojih rok in poskusili narediti kar se da najboljše izdelke.
Zunaj so čez dan glasni ptički potihnili in v prostoru nas je prhutaje pozdravil netopir. Marec prebuja življenje in razmnoževalni krogi se vrtijo.
 
Dve uri sta hitro minili in načrtovali smo že novo delavnico, ki logično nadaljuje izdeloavnje ptičkov iz ličja - krašenje velikonočnih jajc. Goričko drüjštvo za lepše vütro želi delavnico škrabanja in pisanja remenk obeležiti v spomin na Hermana Rajsarja (1942–2023), doma in pri sosedih znanega "gračarja", ki je svoje življenje bolj kot gostinstvu posvetil "škrabanju remenk". V intervjuju je Jelki Pšajd iz Pomurski muzej Murska Sobota/Pomurje museum leta 2007 zaupal "counajo me remenkaš" in Jleka je posnela istoimenski film, ki je dostopen povezavi tukaj.