Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo ...
S. Dešnik, 5. 9. 2024
V sredo, 4. septembra 2024, je bil Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) povabljen na strokovni posvet »Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo …« o etnološki dediščini v zamejstvu, ki so ga organizirali Slovensko etnološko društvo (SED) in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld v Radgonskem kotu v Avstriji.
Pozdravnim nagovorom mag. Susanne Weitlaner, predsednice Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, dr. Tanje Roženbergar, predsednice SED, dr. Anje Moric, vodje DS za Slovence izven meja RS in dr. Mojce Kovačič, predstojnice glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU so sledila strokovna predavanja.
Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota je predstavila Gormerkansko knigo. Gre za vrsto delovodnika ali kar Zapisnika kmetije Hois iz Potrne med letoma 1842 in 1882. Več o tem preberite tukaj.
Etnologinja Jelka Pšajd predstavlja Gormerkansko knigo S. Dešnik
Stanka Dešnik iz JZ KPG je pod naslovom, Grad in njegova vpetost v Krajinski park Goričko, predstavila obdobje ustanavljanja Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, razglasitev Goričkega za Krajinski park in dosežke dela JZ KPG na področju ohranjanja narave in krajine ter predvsem povezovanja rokodelcev in dejavnosti skozi čezmejne projekte z Madžarsko in Avstrijo, kjer živijo tudi zamejski Slovenci. Grad je središče dogajanja, kjer so obiskovalcem na ogled rokodelske delavnice, prostor za kulturne dogodke in prireditve z "goričkimi meštri".
Mag. Susanne Weitlaner, vodja Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko je v odsotnosti mag. Martine Piko Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, predstavila njun skupni prispevek na temo: Krajevna imena na Štajerskem in Koroškem. Naselja v Radgonskem kotu, kjer še živijo zamejski Slovenci nimajo dvojezičnih krajevnih tabel, ker je prenizek odstotek prebivalcev. Kljub temu si v Avstriji prizadevajo za dvojezične krajevne table na npr. železniških postajah in drugje, kjer še živijo Slovenci. Slišali smo tudi, da so opazili napake na zemljevidih, tudi na tistih, ki jih izdaja Planinska zveza v Sloveniji tako v pravilnem pisanju nemških kot tudi slovenskih toponimov, kadar so ti prevedeni iz nemških, medtem ko imajo izvorno, še vedno v rabi, slovenska imena. Predstavljeno je bilo tudi pravilo pri pisanju dvojezičnih toponimih tako, da so slovenska imena pisana poševno v krajih, kjer še živi manjšina ali v oklepaju, kadar gre za kraj, ki je imel slovensko ime v preteklosti.
Urša Šivic, z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je predstavila Šege kot prostor rabe manjšinskega jezika na avstrijskem Koroškem, kjer še pojejo v obeh jezikih.
Marjeta Pisk z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je predstavila načine izvedb pesmi obmejnega območja, Oj božime, v zamejski Italiji.
JZ KPG se že več let povezuje s Pavlovo hišo na kulturno-umetniškem področju in tudi pri čezmejnih pohodih. Avgust Pavel (1886‒1946), po katerem nosi hiša v Potrni ime, se je rodil na Cankovi, torej v Krajinskem parku Goričko in je s svojim delom kot književnik in etnolog veliko prispeval k uveljavitvi slovenske kulture in jezika na Madžarskem.
Pripis iz vabila na posvet:
»Pavlova hiša, nemško Pavelhaus, v Potrni (Laafeld, Avstrija) od leta 1998 skrbi za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem, ohranjanje slovenskega jezika in čezmejno kulturno sodelovanje ter povezovanje. Je hkrati kulturni center, muzej in mesto srečevanja, upravlja pa jo Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko".
Po posvetu v Pavlovi hiši so si udeleženci ogledali še muzej v stari orožarni v Radgoni/Bad Radkersburg, ter naslednji dan še Muzej norosti v gradu Cmurek na Tratah in Gradec/Graz po slovenskih poteh pod vodstvom Simona Ošlaka Gerasimova. Njegova dvojezična knjiga Slovenski Gradec/Slowenisches Graz je na voljo v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld.
