Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk
S. Dešnik, 28. 2. 2024
V ponedeljek, 26. februarja 2024, se je v Krajinskem parku Goričko mudila skupina sadjarjev zbrana iz domala cele Slovenije: od Primorske, Krasa, Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine in tudi z Goričkega. Namen njihovega obiska je bil pridobiti informacije in videti primer dobre prakse na področju ohranjanja visokodebelnih travniških ali senožetnih sadovnjakov v Krajinskem parku Goričko in na Gradiščanskem v Naravnem parku ob reki Rabi, ki meji na Goričko.
Skupino je vodil Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v okviru pilotnega projekta Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah.
Projekt vzpostavlja sodelovanje med šestimi kmetijami in štirimi pravnimi osebami, in sicer na področju ohranjanja starih sort sadnega drevja. Vodilni partner projekta je eko-kmetija Brinjevka, partnerji so: KIS, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Augmenta izobraževanje in turistično vodenje, Tjaša Poklar s.p., Zavod Jabolko, Zavod za širjenje sadjarske kulture in ekološkega kmetovanja, Ekološka kmetija Pr Matet, Kmetija Andrejevi, Kmetija Marc, Kmetija Omerzu, Kmetija in drevesnica Zakotnik. Projekt se izvaja v sklopu 6. Javnega razpisa za podukrep 16.2., podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
Jutranji postanek skupine je bil na sadjarski in turistični kmetiji Smodiš v Otovcih, ki se je že pred desetletji pričela ukvarjati tudi z obnovo starih sadnih dreves, k čemur je s svojim strokovnim delom veliko prispeval inž. agr. Vlado Smodiš st. zlasti na območju občine Puconci in po Goričkem.
Cilj strokovnega izleta je bil obisk Sadnega raja, kakor bi lahko prevedli ime ekološke kmetije Obstparadies, v kraju Kalch ali Strgarjevo, ki je samo dva kilometra zračne črte na avstrijski strani meje s Slovenijo. Rosalinda in Hans Josef Lendl, lastnika sadnega vrta/raja, sta v dvajsetih letih na površini 1,6 ha oblikovala zbirko starih sort jablan (158), hrušk (52), češenj (34), in 24 sort ostalih koščičarjev. Sadni sortni vrt velja za zbir sort v deželi Gradiščansko in je nastal v skupnem projektu z Naravovarstveno zvezo pod strokovnim vodstvom inž. Christiana Hollerja, ki je sorte opisal in skrbi za njihovo določanje. Trenutno je vrt vključen v projekt, v katerem strokovnjaki določajo genski zapis ali DNK posamičnih dreves, ki se vpisuje v podatkovno banko z drugimi evropskimi državami.
Cilj raziskav je, poleg ugotavljanja raznovrstnosti, opazovati sorte in njihov razvoj (fenologija) ter prilagodljivost podnebnim spremembam. Z ugotavljanjem genskega zapisa podlage pod cepljenim mestom pa raziskati odpornost podlage in sorte na bolezni. Drevesa, ki so jih zasadili v vrtu, so pridobili z javnim pozivom, na katerega so se odzvali prebivalci s cepiči svojih dreves. Cepljena drevesa so zasadili na treh medsebojno oddaljenih krajih z namenom, da ohranijo sorto v primeru bolezni ali poškodb. Večina sort v sadnem vrtu je že določenih, marsikatera pa še nima imena, zato se le-to ugotavlja in išče. V raziskavah sodeluje BOKU – univerza na Dunaju.
Sorte so cepljene na srednje visoki podlagi, saj je cilj ohranjati in s cepiči razširjati sorte po okolišu in ne pridelava sadja. V vrtu se izvaja več tečajev, ki zajemajo tako obrezovanje kot cepljenje. Hans Josef Lendl tudi sam rad izvaja poizkuse in v vrtu pokaže drevo, primerno za majhen družinski vrt, ki ima v krošnji več sort, cepljenih na slabše rastočo podlago. Omenjeno drevo je iz radovednosti prišla posnet tudi ORF. Stara, odmrla drevesa v vrtu ne posekajo, temveč jih pustijo stati, saj še dolgo nudijo bivališča žuželkam in pticam, ki se z njimi hranijo in gnezdijo v duplih. V sadovnjaku so tudi gnezdilne hišice, dom za divje opraševalce in čebelnjak. V vrtu ne uporabljajo herbicidov ali drugih zaščitnih sredstev, razen pomladnega škropljenja pred olistanjem z voskom. Trudijo se s privabljanjem plenilcev ali koristnih organizmov, ki skrbijo za ravnovesje in zdravje dreves.
Vrt ima status učne kmetije, kamor prihajajo otroci, učenci in študentje na delavnice in vodene oglede. Te izvaja Rosalinda Lendl. Sprejme največ dve skupini na dan ter poskrbi za pravo doživetje med igro in razlago. Vrt je tudi uraden prostor za poroke, saj Hans Josef Lendl opravja vlogo matičarja.
Dodatna ponudba Sadnega raja je tristo let stara podzemna nekdanji vinska klet, zdaj »mostoteki«, kjer za pokušino ponujajo ocenjena sadna vina priznane kakovosti iz območja cele Avstrije.
Ob koncu ogleda nam je Hans Josef Lendl razkril svojo strategijo dela, ki temelji na sodelovanju s strokovnimi institucijami, ponudniki kmetij s sadnimi vini in doživljanja vrta v majhnih skupinah. Cilj je predvsem skrbeti sonaravno za sortni nasad, ozaveščati ljudi o vrednosti travniškega sadovnjaka, ohranjati stare sorte in povečevati število dreves v bližnji in daljni okolici.
Njuna gostoljubnost je privlačna in vsak odhod iz sadnega vrta vtisne željo po ponovnem obisku.
Skupino je spremljala in prevajala zaposlena javna uslužbenka v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki je med vožnjo do Sadnega raja predstavila naravne in kulturna značilnosti Goričkega. Ob vrnitvi na kmetijo Smodiš pa še zvedene naravovarstvene ukrepe v projektu Gorička krajina, v katerem je bila velika pozornost posvečena obnovi in zasaditvi novih travniških visokodebelnih sadovnjakov.
