Prazniki se bližajo – kako s smrekami in mahovi?
M. Podletnik, 28. 11. 2023
Stopamo v zadnji mesec tega leta, ki se že marsikje odeva v praznično preobleko.
Okrasna (božična) drevesca
Prazničnega decembra si gotovo ne znamo predstavljati brez božičnih drevesc. Zakon o gozdovih predpisuje, da so okrasna drevesa posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se kot okrasno drevo uporabi smreka, redkeje jelka in bor. Jelko je za okrasne namene dovoljeno pridobivati iz gozda le tam, kjer se jelka dobro pomlajuje.
Lastnik gozda lahko na pristojnem ZGS pridobi odločbo za pridobivanje okrasnih drevesc z usmeritvami in pogoji, kot sta količina in struktura dreves za sečnjo. Hkrati s tem prejme še nalepke – t. i. plombo, iz katere sta razvidna gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plomba je nujna v primeru prevoza in prodaje drevesc. Lastnik brezplačno prejme do 25 nalepk. V primeru kršitev določb Zakona o gozdovih glede pridobivanja okrasnih dreves so zagrožene globe za pravne osebe in samostojne podjetnike od 2.500 do 50.000 evrov, za posameznike pa od 300 do 5.000 evrov.
Smreka
Domača okrasna drevesca so sicer najbolj okoljsko primerna, saj je njihov ogljični odtis nevtralen. Ob morebitnem sežigu se namreč sprosti toliko CO2, kot ga je drevesce vezalo med rastjo. V zadnjih letih so zelo priljubljena naravna drevesca, ki izvirajo iz drugih držav. Ta drevesa lahko s sabo prinesejo bolezni in škodljivce, zato predstavljajo veliko potencialno nevarnost za naša domorodna drevesa in gozdne sestoje v gospodarskem in ekosistemskem smislu. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v nasadih božičnih drevesc v Severni Evropi (Danska, Norveška) že razširjena invazivna tujerodna gliva, ki povzroča bolezen sušica jelovih vej (Neonectria neomacrospora).
Drevesa iz uvoza, drevesa v lončkih in okrasna drevesa, ki niso domača v slovenskih gozdovih, so lahko v prodaji brez nalepk, vendar morajo prodajalci dreves pri sebi imeti dokument, ki dokazuje izvor dreves. V primeru nakupa v tujini pridelanih dreves, kot so kavkaške in srebrne jelke, moramo po praznikih drevesa ustrezno odložiti v zabojnike za biološke odpadke ali jih skuriti v pečeh. V primeru, da imamo okrasno drevesce posajeno v loncu, le-tega ni dovoljeno saditi v gozd.
Mah
Nabiranje mahov
Jaslice so neločljiv del krščanske tradicije. Pravilnik o varstvu gozdov omejuje nabiranje mahu. Posameznik lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe dnevno nabere največ 2 kg mahov. Ob tem je pomembno poudariti, da zaradi varstva gozdov in njegovih funkcij ni dovoljeno nabrati mahu na več kot 1/5 posameznega rastišča. V primeru, da je na istem rastišču že nekdo drug nabral več kot 20 % mahu, nadaljnje nabiranje ni dovoljeno.
Kršiteljem grozi globa v višini od 200 do 400 EUR za posameznika.
