20 let Krajinskega parka Goričko ISKANJE POTI (1. del)
S. Dešnik, 14.9.2023
ISKANJE POTI
"Spominjam se, da je bila sobota, 13. junija 1992, drugi dan simpozija o vaških krajinah, ki se je dogajal v Stankovcih / Neumarkt an der Raab, blizu mejnega prehoda med Avstrijo in Madžarsko nedaleč od vasi s tremi imeni Dolnji Senik/Alsószölnök/Unterzemming). K obisku simpozija me je nagovoril Štefan Smej v restavraciji Zvezda na enem od sestankov v zvezi z Zelenimi Slovenije in mi izročil vabilo gibanja Alpen-Adria Alternative rekoč: »Pojdi ti, ki znaš nemško.« Gnala me je radovednost, saj krajev na drugi strani meje nisem poznala in me je kraj z mojim imenom še posebej zanimal.
V umetniški vasici z obnovljenimi kmečkimi hišami sem na simpoziju spoznala Doris Pollet-Kammerlander, vodjo gibanja AAA, Roberta Lukescha iz svetovalne agencije ÖAR Regionalberatung GmbH in Joachima Tajmela, biologa iz Jennersdorfa/Ženavci. Zame je bila to prva mednarodna, participativna delavnica, na kateri smo razpravljali o vaških krajinah v treh državah, ki so to postale po razpadu Avstro-Ogrske leta 1919/20, se razvijale do druge svetovne vojne, bile med 1948-1989 v strahu napetosti med velesilami NATO in Varšavskega pakta v obdobju hladne vojne ter so se po letu 1989 znašle brez železne zavese, preoranega pasu zemlje z minskim poljem, stražnimi stolpi, stražnicami in vojaki na vseh straneh meje.
Kako naprej? je bila tema simpozija, kakšen razvoj si zaslužijo ljudje v regiji, ki so še ostali, so ostareli in obupali nad preteklostjo. Doris je razlagala o tem, kako se je v Evropi že izgubila drobno mozaična kulturna krajina malih kmetij in vasi, ki je prešla v »velikopoljno«, intenzivno obdelano in izpraznjeno kulturno krajino. V teh obmejnih krajih treh narodov je prisrčnost človeka in naravi prijaznega bivanja še ohranjena. Je to mar kakovost, ki bi nas lahko združila? V delavnici smo prisotni razpravljali, da je morda ravno odročnost obmejnih krajev, daleč od velikih središč in nerazvitost v smislu pridobitništva tista, ki pomeni kakovost bivanja in priložnost za snovanje drugačnega, naravi in ljudem prijaznega razvoja, daleč od velikih cest in industrijskih con. Osebno sem soglašala z idejo in se vrnila domov polna vtisov na eni strani in polna dvomov na drugi strani. Bilo mi je jasno, da so si ljudje po dobi »sivega« jugoslovanskega socializma želeli barvnega, hitro zaslužkarskega kapitalizma in lagodnega življenja. Tako sprva nisem bila povsem prepričana, da se bo ideja o Trideželnem parku, ki je nastala še istega leta, sploh kdaj uresničila. A se je vse skupaj vseeno zasukalo, saj so kolegi na avstrijski strani že črpali sredstva in izvajali projekte v smeri ustanavljanja parka Raab-Örség-Goričko.«
Leta 1995 je bil na Dunaju podpisan evropski program čezmejnega sodelovanja CBC med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko z zajetnimi sredstvi pomoči v vseh treh deželah.
Joachim Tajmel je leta 1995 organiziral čezmejni evropski okoljski tabor s študenti iz 13 evropskih držav v pilotnih regijah Raab in Őrség. Tabor je nastal na pobudo Roberta Lukescha, ki je vzpostavil stik s Center Méditerranéen de lEnvironnement CME v Avignonu. Univerza za naravne vire in znanosti o življenju na Dunaju, BOKU, je zagotovila znanstveno podporo z univ. prof. Schacht. Žal slovenski študentje niso bili prisotni, so pa udeleženci tabora obiskali grad Grad in slovenskim partnerjem predstavili vizionarske rezultate svojega dela.
Leta 1996 je sedem lokalnih skupnosti Mogersdorf, Weichselbaum, Jennersdorf, St. Martin a.d. Raab, Minihof-Liebau, Mühlgraben in Neuhaus am Klausenbach deželni vladi Gradiščanske poslalo vlogo za ustanovitev Naravnega parka in ustanovili so »Združenje za promocijo Naravnega parka ob Rabi /Verein zur Förderung des Naturpark Raab".
Robert Lukesch je bil izbran za pripravo vodilne misli in regionalne zasnove območja.
12. septembra 1998 je bilo sedem občin z odlokom deželne vlade Gradiščanske razglašeno za Naravni park Raab.
V letu 1999 je v Sloveniji potekal projekt financiran v programu čezmejnega sodelovanja 3D – Strategija razvoja trideželne regije, ki ga je vodil Simon Armstrong. Izvajali so se projekti iz programa Phare - Inventarizacija in izdelava smernic za razvoj KP Goričko. Projekt Inventarizacije je vodil Phare Environment Consortium Carl Bro International, ki sem ga v Sloveniji izvajala pod budnim očesom Roberta Lukescha. Izvedene so bile prve delavnice v območju Goričkega, kjer smo prisotne župane, svetnike in druge ljudi spraševali o kakovosti in problematiki bivanja na Goričkem. V projektu Informacijski center so se začela obnovitvena dela na gradu Grad za postavitev informacijskega središča v Krajinskem parku Goričko pod vodstvom Ministrstva R Slovenije za okolje in prostor ob sodelovanju Občine Grad. V projektu Turistična infrastruktura za kolesarje in pohodnike, za katerega je strokovne podlage pripravil Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, je bila nameščena prva parkovna infrastruktura pod sloganom Tripotje-Vsepotje.
Leta 1999 je Joachim Tajmel začel izvajati impulzivne projekte v naravnem parku Raab na področjih ohranjanja narave in o poslanstvu naravnega parka, sonaravnega kmetijstva in turizma v parkovnih občinah. Projekte so podprle Evropska unija, Republika Avstrija in Gradiščanska s sredstvi iz programa LEADER II. Leta 2000 je ARGE Goričko organiziral nastop na velikem prazniku v Moščancih, na katerem so kuharji iz vseh treh območij bodočega naravnega parka javno pripravljali specialitete svojega kraja, ki jih je nato okusilo občinstvo iz vseh območij trilaterale Raab-Őrség-Goričko«.
