Določevanje in kartiranje krajinskih prvin

29. 8. 2022, J. Peroš, S. Dešnik

Na območju Krajinskega parka Goričko poteka določanje in kartiranje krajinskih prvin v sodelovanju z Ministsrstvom za okolje in prostor in ki je podprto s sredstvi Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023.
Namen kartiranja krajinskih prvin je prispevati k ohranjanju krajinskih značilnosti, ki prispevajo k krajinski politiki in spoštovanju evropske konvencije o krajini. Cilj je na osnovi strokovnih podlag in smernic za ohranjanje krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti v Sloveniji, prispevati k ohranjanju krajine in usmerjanju razvoja v prostoru Krajinskega parka Goričko. 

H krajinskim prvinam prištevamo vse samonikle, naravne pojave in s človekovim delom ustvarjene, sajene in grajene prvine, ki jih vidimo v kulturni krajini. Krajinske prvine lahko prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti in so nasledek rabe tal na podlagi naravnih danosti in družbeno-ekonomskih razmer na eni strani, lahko pa tudi omejijo in izničijo učinke spričo ne dovolj pretehtanih posegov in rabe tal v prostoru. Krajinske prvine dajejo krajini značilen in prepoznaven videz, v katerem se zrcali odnos družbe in ljudi do narave in dediščine v prostoru. 

Lep primer opredelitve kraj so na primer visokodebelni senožetni sadovnjaki, ki dajejo Goičekmu značilen videz. Zlahka jih prepoznamo in opredelimo kot prvino in imajo pomembno ekološko funckijo (npr. habitat za smrdokavro) in so produkt tradicionalnega kmetijstva. Po tem ko opredelimo prvine, jih zabeležimo v podatkovne baze s pomočjo programa ArcGIS. Prve podatkovne prostorske baze za Goričko so nastale v letih 2002–2003 in na vzhodnem delu posodobljene v letih 2011–2012. Kasneje je prišlo v prostoru do sprememb rabe, zato je potrebno nenehno spremljanje stanja in posodobitev podatkovnih baz z vnosom sprememb s preverjanjem na terenu. Prvine se najprej poišče na terenu in na to zabeleži njihovo nahajališče z GPS napravo. Terensko delo olajšajo tablice, s katerimi lahko vnašamo nove podatke v vnaprej pripravljene prostorske podatke na kraju samem (slika 1).


Slika 1: Levo je prikazano izbrano območje, znotraj katerega beležimo krajinske prvine. Desno so prikazani podatki (v tem primeru točkovni), ki jih vnašamo na terenu in se med delom posodabljajo s pomočjo programa field maps in programa ArcGIS online.

Ko imamo starejše podatke o določenih prvinah je potrebno preveriti ali še držijo. V tem primeru izdelamo karto s podatki (slika 2) in s pomočjo le-te preverimo stanje v naravi. 


Slika 2: Prikazani so visokodebelni travniški sadovnjaki na območju Budinci–Dolenci. Podatki so bili pridobljeni s kartiranjem habitatnih tipov na Goričkem leta 2011. Starost podatkov zahteva, da s pomočjo izdelane karte preverimo stanje na terenu in podatke posodobimo.

Količina trenutnih podatkov o prvinah na Goričkem je velika in hkrati nezadostna. Iskanje in opredelitev krajinskih prvin je zanimivo, saj odkriva bogato kulturno in naravno dediščino Goričkega. Dolga zgodovina povezanosti človeka in narave, ki je ustvarila Goričko v prostoru, opredeljuje krajinske značilnosti, zaradi katerih je Goričko prepoznavno in drugačno od drugih regij Slovenije. Namen določevanja in kartiranja krajinskih prvin je ustvarjanje baze podatkov, iz katere bo v prihodnje možno črpati podatke pri pripravi naslednjega načrta upravljanja in pri pripravi projektov namenjenih njihovemu ohranjanju, načrtovanju povezljivosti habitatov in prvin za učinkovitost ekosistemskih koristi ter pri sooblikovanju skupne kmetijske politike, primerne za naravo in ljudi na Goričkem.  

    top

    X

    16. Grajski bazar z goričkimi meštri

    1. oktober 2022, 10.00-17.00