Botanično društvo Slovenije na obisku

Stanka Dešnik

Mednarodni dan raznoživosti ali biotske raznovrstnosti, v soboto 22. maja 2021, je v Krajinskem parku Goričko minil v družbi članov Botaničnega društva Slovenije. Njihov cilj je bil spoznati posebnosti goričke flore na travnikih, ki so drugačni in posebni. Naš cilj je bil pokazati jim primere kako ohranjati in povečevati vrstno bogastvo, ki nam ga narava daje brezplačno le, če ji to dovolimo.


 S. Dešnik

Izvrsten primer o tem kako pisan je lahko travnik v visokodebelnem sadovnjaku ob hiši ter kako zavita in dolga je lahko pokošena pot, je v Prosečki vas pri Bramu in Bredi. Kjer je danes travnik je še pred desetimi leti bila njiva. Sodeč po najdenih vrstah rastlin te dokaj hitro osvajajo nekdanja njivska tla in ker je travnik v ekstenzivni rabi ali pusti travnik z največ dvakratno košnjo na leto, se število vrst iz leta v leto povečuje. Naj omenimo samo nekatere; Nissolejev grahor, peteroštevna prženka, dolgodlakava škržolica, več vrst kukavičevk in mnoge druge. Povečuje se tudi število žuželk in tako je svoj dom tukaj našel zelenec, Lacerta viridis, ki sta mu postavila »grad iz opeke«.

Botaniki so bili navdušenju nad raznovrstnostjo travniških rastlin in med njimi tudi takimi, ki jih kmetijci uvrščajo med njivske plevele.

Naslednje postaje so bile še v Fokovcih, kjer so botaniki popisali srebrni petoprstnik, vijoličasti lučnik, plavico, gorsko deteljo v vodi kolmež. Floro so popisali tudi v okolici romanske rotunde v Selu, kjer sem se, njihova spremljevalka, poslovila in jih prepustila raziskovanju travniškega rastlinstva še v Kobilju.


 S. Dešnik

Članica Botaničnega društva Slovenije je objavila album s slikami najdenih vrst, ki si ga lahko ogledate tukaj. Slikam so pripisana tudi latinska imena rastlin.

Pripis:

Med vožnjo od ene do druge postaje, smo opazili več velikih, nizko pokošenih, skorajda obritih travnikov, brez cvetic, metuljev in čebelic. Kar žal nam je bilo za vse lastnike, ki zamujajo občudovanje vsakodnevne, brezplačne predstave, ki se dogaja pred vrati in za  hišo in zapravijo preveč denarja za prepogosto košnjo ob kateri s hrupom obremenjujejo okolico. In ker smo Slovenci znani po tem, da zgledi vlečejo, bodo morda poskušali še drugi pogosteje kositi travnik v trato samo tam, kjer se pogosteje hodi ali igra z žogo, medtem ko se ostali deli travniške okolice pokosijo za seno, ki se ga lahko kompostira ali preda živinorejcu za krmo domačih živali, velikih in majhnih.

    top