Dan travniških sadovnjakov

Na pobudo združenja ARGE Streuobst in krovne organizacije nevladnih naravovarstvenih organizacij UWD iz Avstrije, bo 30. aprila prvič obeležen evropski »Dan travniških sadovnjakov« pri čemer bo poudarjen pomen teh sadovnjakov za živali, rastline in družbo v celotni Evropi.

Vsakoletno praznovanje Dneva travniških sadovnjakov je v prihodnje predvideno vedno zadnji petek v mesecu aprilu. To je čas v letu, ko cveti večina sadovnjakov v Avstriji, Nemčiji, Švici, francoskih pokrajinah Bretanja in Normandija, Luksemburgu in Sloveniji. Društva, pridelovalci in predelovalci sadja, naravovarstvene organizacije, šole in regionalne turistične organizacije bodo na ta dan opozarjali, da so travniški sadovnjaki življenjsko raznoliki prostori, nosilci sadjarske raznolikosti, osnova za gospodarske dejavnosti, kraji dobrega počutja in oddiha ter pomemben del kulturne krajine.

Visokodebelni travniški sadovnjak  M. Podletnik

Travniški sadovnjaki so žarišča biotske pestrosti
Z več kot 5000 različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami so sadovnjaki med vrstno najbolj pestrimi življenjskimi okolji v srednji Evropi. Po ocenah naj bi bilo samo v Avstriji več kot 3000 različnih sort sadnih dreves. To raznolikost lahko najdemo le v tradicionalnih travniških sadovnjakih z visokodebelnimi, redko sajenimi drevesi na največ dva do trikrat na leto košenem travniku. V Nemčiji so te sadovnjake nedavno pripisali na seznam nesnovne kulturne dediščine.

Ohranjanje z gospodarsko rabo
Travniške sadovnjake v kulturni krajini je ustvaril človek in njihov obstoj je zagotovljen le z rednim rabo, nego dreves ali preprosto z vzdrževanjem. Pridelava sadja v teh sadovnjakih je trajnostna, podnebju in naravi prijazna ter ponuja številne ekosistemske koristi. Travniški sadovnjaki so prepoznavne prvine kulturne krajine, ustvarjajo in vzdržujejo življenjske prostore za rastline in živali ter omogočajo sprostitev in doživljanje narave in krajine na prostem. Negovanje travniških sadovnjakov pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in raznolikosti sadnih sort. Pridelava sadja in raba travnika služita kot vir dohodka in prispevata k samooskrbi. Z vidika trajnosti si je potrebno prizadevati za ravnovesje med ohranjenimi deli narave, socialno pravičnostjo in gospodarstvom. Vzdrževanje in upravljanje sadovnjakov bi zato moralo omogočati tudi ustrezni dohodek.

Travniški sadovnjaki so močno ogroženi
V Avstriji se je število visokodebelnih sadnih dreves v zadnjih petdesetih letih drastično zmanjšalo in še vedno upada. Drevesa so stara in v slabem stanju, sadovnjaki se ne vzdržujejo in dosajujejo. Z zmanjševanjem števila sadovnjakov se krčijo tudi življenjski prostori in življenjska pestrost v kulturni krajini upada. Čas je, da se trend obrne!
Pridružite se akciji Dan travniških sadovnjakov in poročajte o dogodkih, s katerimi prispevate k ohranjanju teh pomembnih življenjskih prostorov.
Informacije in fotografije pošljite na e-naslov: info@argestreuobst.at ali delite vsebino na socialnem omrežju FB: https://www.facebook.com/groups/2889815457966700
Pobudnik akcije je ARGE Streuobst, ki je pripravili gornje besedilo.

Stanje v Sloveniji je zelo podobno.
Po podatki Statističnega urada je število visokodebelnih dreves v travniških sadovnjakih; jablan, hrušk, orehov in češenj upadlo za več kot 40 %. Vir: RS Statistični urad, SiStat

Prikazano v grafu: v tridesetih letih je Slovenija ostala brez več kot 40 % visokih sadnih dreves.

Graf: Največji upad je v številu odstranjenih jablan. Leta 1991 je bilo zabeleženih 1.005.787 dreves in leta 2020 samo še 391.629.

Pobudi se v Sloveniji pridružuje Zveza sadjarskih društev Slovenije, Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Oddelek za agronomijo in Oddelek za krajinsko arhitekturo), Javni zavod Krajinski park Goričko, Kozjanski regijski park, Kmetijski inštitut Slovenije, Kartuzija Pleterje, Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Javna služba kmetijskega svetovanja, Podeželsko razvojno jedro Halo in partnerji v številnih projektih v izvajanju za oživitev travniških sadovnjakov.

Zveza sadjarskih društev Slovenije in drugi pobudniki v sporočilu za medije opisujejo razvoj, uporabo in tudi zaton travniških sadovnjakov. V zbranih prispevkih je nabor številnih raznovrstnih projektov v katerih sodelujejo naravovarstveniki in kmetijci, ki si v zadnjih letih prizadevajo za vrnitev travniških sadovnjakov v Slovensko kulturno krajino.

Več o tem je zapisano v pripeti izjavi za medije in zbranih prispevkih z navedbo projektov in s kontakti posameznikov, ki povedo še več.