Naredimo mlako na našem dvorišču

 M. Podletnik, JZ KPG

Mlaka je manjša in plitka stoječa voda, naravnega ali umetnega nastanka, ki je večino leta napolnjena z vodo. Količina vode med letom niha, saj je odvisna od podtalnice, padavin ali izvira. Manjša mlaka lahko v poletni suši popolnoma presahne. Mlaka, ki je izpostavljene soncu, ima veliko samočistilno sposobnost, zato je voda v takšnih mlakah bistra in čista. Smrdeča mlakuža z zeleno vodo je lahko posledica neprimerne umestitve mlake v okolje ali drugih vzrokov, kot je prekomerna zasenčenost s krošnjami dreves in velika količina odmrlih snovi v vodi. Mlaka se od ribnika razlikuje predvsem po globini in odsotnosti rib.

Mlake so različnih velikosti in oblik   G. Domanjko

Mlake na Goričkem

Mlake so že od nekdaj sestavni del goričke krajine. V preteklosti je v okolici vsake kmetije bila vsaj ena mlaka, namenjena napajanju živine na paši. Hkrati je voda v mlaki predstavljala vir vode v primeru požara. Zaradi sprememb v požarni varnosti z nameščanjem hidrantov, se požarna vloga mlak zmanjšuje. Prireja živine se je v večini preselila v hleve in stalež pašne živine se je zmanjšal. Mlake so tako izgubile svoj prvotni namen in prevečkart postale postale odlagališče odpadkov. Zaradi lažjega obdelovanja kmetijskih površin in urbanizacije, številne mlake v zadnjih letih postajajo odveč in so marsikje podvržene zasipavanju in s tem trajnemu uničenju.

Poleg zasipavanja so mlake žal pogosto mesto odlaganja odpadkov. V primeru, ko se v mlake odvrže odpadke, ki spadajo v skupino nevarnih odpadkov, kot so iztrošeni akumulatorji, ostanki zdravil in kemičnih sredstev ter embalaža motornih olj in fitofarmacevtskih sredstev, predstavlja veliko grožnjo za živali v mlakah. Hkrati pa kemične snovi lahko prehajajo z vodo v podtalnico in druga vodna telesa.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev ne sodijo v mlake   M. Podletnik 

Mlake zahtevajo občasno vzdrževanje z odstranjevanjem dela rastlinja in poglobitvami, sicer se sčasoma po naravni poti zarastejo do te mere, da nimajo več vode. S tem izgubijo svoj življenjski prostor številne vodne in obvodne živali.

Živali v mlakah

Mlake so življenjski prostor različnih živali. Med njimi je več vrst dvoživk, ki se spomladi v mlakah razmnožujejo, nekatere dvoživke pa v hladni vodi preživijo poletno vročino. Poleti tako v mlaki pogosto srečamo zelene žabe, druge dvoživke pa mlake po odlaganju mresta hitro zapustijo in se vrnejo v gozdove in na vrtove.

Mesta, kjer dvoživke odložijo svoja jajčeca, imenujemo mrestišča. Mestom, kjer odlagajo jajčeca, zato pravimo mrestišča, ki jih lahko opazimo že v začetku marca. Glede na obliko, barvo in velikost mresta lahko ugotovimo, katera dvoživka je odložila mrest. Zlahka bomo prepoznali mrest krastače, ki mrest odlaga v obliki dolgih vrvic. Nekatere dvoživke pa jajčeca dobro skrijejo pred radovednimi očmi. Pupki recimo vsako jajčece posebej ovijejo v liste vodnih rastlin in jih tako dobro zavarujejo pred plenilci.

Vrvičast mrest navadna krastače in kroglast mrest rjave žabe   M. Podletnik

Med značilnimi prebivalci mlak so tudi kačji pastirji, ki so lahko različnih velikosti in oblik. Manjši kačji pastirji pripadajo skupini enakokrilih kačjih pastirjev, večji pa skupini raznokrilih kačjih pastirjev. Med pogostimi obiskovalci mlak je modri ploščec. Poleg kačjih pastirjev v mlakah živijo tudi druge žuželke: hrošči, kot je obrobljeni kozak (Dytiscus marginalis), enodnevnice in vodni drsalci. V mlaki neredko živijo tudi različni vodni polži, postranice in pijavke. Množica žuželk ob mlaki privabi tudi druge živali, kot so kmečke lastovke in netopirji. 
Ob mlakah pogosto opazimo tudi nestrupeno kačo belouško, ki jo zlahka prepoznamo po beli zaušesni lisi. V mlako lahko zaide tudi naša edina divja želva, močvirska sklednica (Emys orbicularis). Za želve in tudi druge živali ni odveč, da v mlako namestimo vejo ali manjšo desko, po kateri lahko živali lažje zapustijo globok del mlake. 

V mlake ne naseljujemo rib

Mlake so najpomembnejši razmnoževalni prostor nekaterih vrst dvoživk kot sta veliki pupek in zelena rega. Veliki pupek za svoje razmnoževanje potrebuje bujno vodno rastje, v liste katerega samice zavijejo svoja jajčeca. Če v mlako naselimo ribe, se te prehranjujejo z mrestom dvoživk ali paglavci, rastlinojede ribe pa objedajo rastline, na katere veliki pupek pritrdi svoja jajčeca. Ribe plenijo tudi druge vodne živali kot so ličinke kačjih pastirjev in hroščev, zato bo mlaka brez rib vrstno bolj pestra. Velika gostota rib v mlaki oz. ribniku vodo dodatno onesnažuje z iztrebki, dodatno krmljenje rib pa količino hranilnih snovi v vodi še povečuje in s tem slabša stanje vode.


Zelena rega potrebuje mrestišča brez rib   G. Domanjko

Poleg rib v mlake nikoli ne naseljujemo želv vrste popisana sklednica (Trachemys scripta), kamor spadata znani podvrsti, rdečevratka in rumenovratka. Te izvorno ameriške želve so priljubljeni hišni ljubljenčki. Ko se jih lastniki naveličajo, jih pogosto spustijo v naravo. Želve so dolgožive živali in ker se prehranjujejo z nevretenčarji, dvoživkami, plazilci in vodnimi rastlinami, lahko škodljivo vplivajo na domorodne živali.

Bzzzz bzzzz bzzzz – in kako kaže komarjem v mlakah?

Mlake pogosto veljajo za leglo komarjev. To prepričanje je zmotno, ko gre za sonaravno mlako z različnimi dvoživkami, kačjimi pastirji in drugimi vodnimi žuželkami. Komarji za svoje razmnoževanje potrebujejo popolnoma stoječo mirno vodo, zato se razmnožujejo predvsem v vrtnem posodju, kjer se zbira deževnica za zalivanje ali v cvetličnih loncih. Za razliko od mlak v teh posodah ličinke komarjev nimajo naravnih sovražnikov, mlake pa za ličinke komarjev predstavljajo celo past in lahko celo zmanjšajo število komarjev. Pomembni plenilci ličink komarjev so pupki.

Naredimo mlako na našem dvorišču

Mlaka je lahko zelo privlačen element na vrtovih in dvoriščih ter izredno pomemben vir vode za prosto živeče živali na našem vrtu.
Pred izgradnjo mlake je pomembno, da dobro razmislimo o primernem mestu. Umeščena naj bo v bližino vodnega vira in na primerno sončno mesto, kjer ne ovira vsakdanjega dela. Kot vodni vir za mlako lahko uporabimo deževnico, ki jo prestrežemo s streh. Primerna mesta za izkop mlake so tudi območja izvirov, kjer voda tudi sicer redno zastaja. Če vir vode za mlako predstavlja deževnica, moramo poskrbeti tudi za letno dodajanje apna za preskrbo vodnih rastlin z mineralnimi snovmi. Mlaka naj bo dovolj globoka, da v največji poletni suši ne bo presahnila. Na najglobljem delu naj bo globoka vsaj 60 cm, saj tako težje presahne, hkrati pa omogoča prezimovanje živalim čez zimo. Mlaka naj ima vsaj na eni strani plitvino, ki omogoča lažje zapuščanje mlake živalim, ki se pridejo v vodo odžejat. Pogosti obiskovalci mlak so poleg dvoživk, tudi druge vrtne živali kot so jež, čebele in čmrlji.

Med bolj cvetočimi vodnimi rastlinami so kobulasta vodoljuba, navadna kalužnica in vodna perunika   M. Podletnik

Ko izkopljemo mlako, je priporočljivo, da zasadimo vsaj nekaj rastlinja. Vodne rastline lahko kupimo v vrtnarijah. Pri tem bodimo previdni in izberemo domorodne vodne rastline, kot so širokolistni rogoz, rumeni blatnik, navadna žabja leča, vodna dresen, navadna krvenka in dristavec. Z izbiro tujerodnih in potencialno invazivnih vrst lahko naredimo več škode, kot koristi. Živali bodo pot v mlako našle same, čeprav bo to pri nekaterih skupinah, kot so dvoživke, morda trajalo kakšno leto.

    top