Stavbna dediščina

Na območju Goričkega so sledi bivanja znane že iz prazgodovinskih obdobij, antike in zgodnjega srednjega veka. V 9. stoletju so tod prevladovali slovanski predniki pod vladavino knezov Pribine in Koclja. Okrog leta 900 so razvoj zavrli vdori Ogrov, ki so izoblikovali t. i. mejni pas. Ponovna kolonizacija je potekala od konca 11. do 14. stoletja. V tem času so nastali najstarejši kulturni spomeniki. Pestro zgodovinsko dogajanje od nastanka najstarejših kulturnih spomenikov do sodobnosti je ujeto v cerkvah, obeležjih, mlinih, hišah..., ki obiskovalce čakajo skriti v mozaični krajini Goričkega. V njih se skrivajo zgodbe iz življenja ljudi in pripovedujejo o tesni povezanosti narave in človeka.

Cerkve in kapele

Današnja pokopališka cerkev Sv. Martina v Domanjševcih velja za najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, ...