Ste že pospravili papagajčke?

Invazivne tujerodne vrste so vrste, ki niso domorodne v naših krajih in pri nas tako uspešno uspevajo, da škodljivo vplivajo na naše vrste in spreminjajo vlogo naših ekosistemov. Invazivne tujerodne vrste strokovnjaki ocenjujejo kot drugo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti na svetu takoj za izgubo življenjskih prostorov. Številne povzročajo tudi gospodarsko škodo in vplivajo na zdravje rastlin, živali in ljudi.


Orjaška zlata rozga povzroča škodo na travnikih; siva veverica že ogroža navadno veverico v Italiji in je vprašanje časa, kdaj se bo pojavila tudi pri nas; tigrasti komar lahko prenaša različne mrzlice (foto: G. Domanjko 1-2, Pixnio 3)

Sirska svilnica (Asclepias syriaca) je severnoameriška trajnica, ki jo pogosto najdemo na vrtovih, saj je priljubljena zaradi svojih plodov, ki spominjajo na »papagajčke«. Zato jo pogosteje poznamo pod imenom papagajčki in cigansko perje. Gre za do 2 m visoko rastlino s pokončnim steblom, velikimi jajčastimi listi in dišečimi cvetovi v kobulih. Čeprav smo rastline doslej opazovali le na vrtovih, smo na območju Krajinskega parka Goričko v zadnjih letih opazili več rastišč tudi izven vrtov. Takšna območja so v Dolnjih Slavečih, Dankovcih in pri Gradu.


Razraščanje sirske svilnice v okolici zapuščene hiše v Dolnjih Slavečih (foto: M. Podletnik)

Zaradi invazivnosti za svilnico v skladu z evropsko uredbo ( Uredba (EU) št. 1143/2014 evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst) veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Svilnice tako niti ni dovoljeno posedovati, gojiti, prevažati, uporabljati, izmenjevati in razmnoževati ali je izpuščati v okolje. 

Čeprav je sirska svilnica že dolga leta okrasna rastlina vrtov, težave povzroča predvsem v zadnjih letih. Morebiti se vzrok skriva v vedno milejših zimah, ki ne uničijo kaljivosti semen oziroma ne uničijo koreninskih poganjkov.
Na južnem Madžarskem že povzroča precejšnjo gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, saj njive in travnike močno prerašča in s tem preprečuje kmetijsko pridelavo. Rastlina je bila tam sicer vnesena kot medonosna rastlina za pašo čebel, danes pa predstavlja ogromen problem, saj so številne kmetijske površine le monokulture svilnice. Dodatno težavo pri odstranjevanju kot tudi pri morebitni uporabi svilnice v kmetijske ali gospodarske namene predstavlja strupenost mlečka, ki lahko povzroči alergijske reakcije, kontaktni dermatitis in omotičnost pri ljudeh in živalih, strupeni so tudi listi.


Primer preraščene in v celoti neuporabne kmetijske površine na južnem Madžarskem (foto: M. Podletnik)

Da se zgodba iz Madžarske ne bi ponovila tudi pri nas, posamezne okrasne primerke, odstranimo plodove pred odpiranjem, torej preden se razpočijo v papagajčke z repnim perjem, in jih sežgemo. Plodov v nobenem primeru ne zavržemo na kompost ali v odpadke. Ker se rastlina razširja tudi vegetativno s podzemnimi brsti, je potrebno v primeru odstranjevanja celih rastlin nujno odstraniti tudi koreninske poganjke. Odstranitev vrste je uspešna predvsem na mestih, kjer rastejo le posamezne rastline. Odstranjene rastline je najbolje posušiti in nato sežgati. K sodelovanju pri prizadevanjih za preprečevanje širjenja sirske svilnice na Goričkem vabimo Goričanke in Goričance k odstranjevanju plodov kot tudi k odstranjevanju celih rastlin. Tudi v JZ Krajinski park Goričko že tri leta odstranjujemo rastline na rastišču pri Gradu. 


Odstranjene sirske svilnice pri Gradu (foto: M. Podletnik)

top

X

Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

24.10.- 30.10.2020