Žabja svatba se zaključuje

7. 4. 2020

Sezona pomladnih migracij dvoživk proti mrestiščam se počasi zaključuje, kar pa ne pomeni, da ob toplih deževnih nočeh na cestah ne bo veliko dvoživk. Zaradi trenutno nižjih nočnih temperatur, se večina krastač in rjavih žab še zadržuje ob vodah in se bodo ob ugodnih pogojih množično vračale v svoja poletna prebivališča na mokrotnih travnikih, v mejicah in gozdovih. Za varno pot do njihovih domovanj bodo potrebovale našo pomoč, zato ob večjih vodnih površinah vozite previdno, ne le v pomladnih mesecih, temveč celo leto.

Postavljanje mrež
Varovalne mreže za dvoživke smo tudi v letu 2020 postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih in ob lokalni cesti Krašči-Ropoča. Skupna dolžina mrež je bila približno 1,6 km. Žal so razmere, povezane s pandemijo COVID-19, onemogočile, da bi tudi letos postavili tako imenovane povratne mreže, ki dvoživkam onemogočajo dostop na cesto, ko se le te po končanem mrestenju vračajo v njihova poletna bivališča
Zaradi mile zime smo se odločili, da varovalne mreže postavimo že konec februarja. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se je množična migracija dvoživk začela 1. marca. Dnevni (nočni) rekord so dvoživke postavile že 3. marca, ko smo v eni noči čez ceste prenesli (regionalno in lokalno) več kot 2.200 dvoživk. Z vmesnimi prekinitvami zaradi nizkih nočnih temperatur je migracija dvoživk proti jezeru trajala do konca marca. Skupno število prenesenih in preštetih dvoživk v 2020 znaša 12.650. Zadnji teden marca se je začelo vračanje posameznih dvoživk.


Navadni pupek 

Uspežnost akcije
Ocenjujemo, da je bila letošnja migracija zelo uspešna. Prenesenih je bilo rekordno število dvoživk, torej največ od leta 2003, odkar ob Ledavskem jezeru organizirano postavljamo varovalne mreže in prenašamo dvoživke . Med migracijo proti vodi večjega povoza ob mrežah ne beležimo. Kljub požrtvovalnosti prostovoljcev, ki so reševali dvoživke tudi na odsekih cest, kjer ni mrež, je bilo na tistih odsek veliko število povoženih dvoživk.
Ob prenašanju dvoživk, spremljamo tudi njihovo vrstno pestrost ter številčnost posameznih vrst. Z naskokom najpogosteje zabeležena vrsta ob mrežah je navadna krastača, ki predstavlja kar 74,4% vseh prenesenih osebkov. Po pogostosti sledijo navadni pupek (9,7%), rosnica (8,9%), skupina zelenih žab (2,9%), plavček oziroma barska žaba (2,5%), sekulja (1,5%) in veliki pupek (manj kot 1%). Ostalih vrst, ki so prisotne na območju Krajinskega parka Goričko, letos nismo zabeležili.
Dvoživke so plenilke. Prehranjujejo se z žuželkami, polži in nekaterimi drugimi vrstami živali. To pomeni, da so zelo pomembne tudi za nas ljudi. V veliki meri uravnavajo številčnost živali, ki predstavljajo škodljivce v sadovnjakih, vrtovih in na njivah. Njihovega pomena se zaveda vse več ljudi, saj se nam pri takih akcijah pridružuje vse več prostovoljcev.


Od leve proti desni, samice, rosnica, plavček, sekulja 

Pomoč prostovoljcev, lastnikov zemljišč in občin
Pri izvedbi letošnje akcije so zaposlenim v JZ Krajinski park Goričko pomagali prostovoljci. Vsem se zahvaljujemo in izrekamo pohvalo. Največ časa in dela so prispevali Jasmina Berke Ficko ter nadobudna šolarja Tjaša in Anžej iz Kraščev. Po praktičnem izobraževanju, so popolnoma samostojno bedeli nad mrežo ob regionalni cesti. Pogosto se nam je pridružila še Andreja Žiško iz Adrijancev. Pomagala sta še Maja Bagari iz Rakičana in Dorotej Černela in Murske Sobote. Kot že prejšnja leta, so pri akciji aktivno sodelovali tudi učenci OŠ Kuzma, pod mentorstvom učiteljice Irene Podpečan. Pomoč je ponudilo še več prostovoljcev, vendar smo se zaradi izrednih razmer odločili, za izvajanje akcije z manj prostovoljci. Njihova pomoč bo dobrodošla naslednjo pomlad.


Učenci OŠ Kuzma z mentorico Ireno Podpečan

Varovalne mreže smo do zdaj postavljali tik ob cesti. Trda podlaga, globoki jarki in bližina ceste so oteževali postavljanje mrež ter pobiranje dvoživk ob mrežah. Letos so nam pomagali lastniki zemljišč ob cesti in nam dovolili postavljanje mrež na robovih njiv in travnikov. Zahvaljujemo se jim za potrpežljivost in računamo na njihovo pomoč tudi naslednje leto.
Posebna zahvala gre tudi zaposlenim v Občini Cankova in Občini Rogašovci, ki nam že vrsto let priskočijo na pomoč pri postavljanju varovalnih mrež.

Varstvo dvoživk
Postavljanje varovalnih mrež je le eden od ukrepov varstva dvoživk. Poleg mrestišč (vode, kjer se dvoživke razmnožujejo) je potrebno varovati tudi njihove prehranjevalne habitate. To so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi, ter še posebej pomembne mejice.
V naravno okolje še vedno vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, lahko pride, do lokalnih izumiranj dvoživk in s tem bomo izgubili tudi ljudje: Ne bo več dvoživk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi.


Mrest krastače 

 V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo pripravljali tudi naslednja leta.

Koordinator akcije Kristjan Malačič 

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020