Grad, 5.6.2020Organizacija združenih narodov je peti junij leta 1972 razglasila za svetovni dan varstva okolja z namenom opozoriti človeštvo na planetarno povezanost vsega kar se dogaja okoli nas. Slogan v letu 2020 je Zdaj je čas za naravo s poudarkom na biotski raznovrstnosti ali raznoživosti in povsem ustreza letošnjemu letu. Sporočilo ZN: Hrana, ki jo jemo, zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo in podnebje, zaradi katerega na našem planetu lahko bivamo, izvirajo iz narave.Ta hip živimo v izjemnem obdobju, ko nam narava pošilja sporočilo: V skrbi zase moramo skrbeti za naravo. Čas je, da se prebudimo, upoštevamo sporočilo in dvignemo svoj glas. Čas je, da povrnemo svet v boljše stanje za ljudi in za planet. Na ta svetovni dan okolja je čas za naravo. Krajinski park Goričko je kulturna krajina, kjer dele narave ohranjamo med njivami, ob potokih, v mejicah na travnikih, v starih sadovnjakih, skratka povsod tam, kjer raba tal ni prekomerna z uporabo strojev in kemičnih sredstev, ki se spirajo v potoke, v tla ali puhtijo v zrak. Seveda je odnos človeka do svojega življenjskega prostora in narave v njem tisti, ki oblikuje krajino, kakovost bivanja in našega zdravja. V razmislek o tem nagovarjajo risbe in akvareli Vesne Kitthiya v grajski galeriji z naslovom Naivna prijateljstva v svetu navadnih življenj. Zato vas še posebej v petek, 5.6.2020, vabimo k ogledu razstave v palacij gradu na Goričkem med 10.00 in 18.00. Razstava je na ogled do 30. avgusta po urniku za ogled gradu. V juniju ali rožniku je posebna skrb namenjena cvetočim travnikom, ki so življenjski prostori številnih drobnih živih bitij. Z njimi se podnevi hranijo ptice in opraševalci kulturnih rastlin medtem ko ponoči za nočnimi metulji prhutajo netopirji. Njim je namenjena posebna soba v nekdanji šoli v Kančevcih, kjer lahko v soboto 6. junija na Dan odprtih vrat med 10.00 in 18.00 izveste več o teh skrivnostnih letečih sesalcih. Več o tem.Čas je za naravo.

20.5.2020 24. maj je Evropski dan parkov. Evropski dan parkov praznujemo v 40 evropskih državah. Pobudnica praznovanja je Zveza evropskih parkov - EUROPARC. Ta povezuje zavarovana območja narave; narodne, regijske in krajinske parke, ki imajo upravljavca v mednarodni mreži s ciljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine z izmenjavo strokovnih izkušenj med upravljavci, prebivalci, raziskovalci in z izvajanjem projektov, ki so posebej pozorni tudi do usmerjanja obiskovalcev. Zavarovana območja narave v SlovenijiNajvrednejši deli narave so v Sloveniji širša in ožja zavarovana območja narave. Pokrivajo 13% površine Slovenije. Širša zavarovana območja so Naravni parki in jih po varstvenih režimih razvrščamo v narodne, regijske in krajinske parke. Najstarejši med njim je Triglavski narodni park, ki je bil razglašen leta 1924 na podlagi Spomenice. Ta je leta 1920 pozvala vlado SHS k sistemskemu varstvu narave na Slovenskem. 13 uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani je že pred 100 leti vedelo, da je narava v Sloveniji izjemna in da to pomeni veliko odgovornost takratne generacije. Več...Skupnost naravnih parkov SlovenijePetnajst zavarovanih območij narave ima upravljalca, ti pa se povezujejo v Skupnost naravnih parkov Slovenije. Upravljalci svoje delo v prvi meri usmerjajo v ohranjanje ugodnega stanja v naravi, ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Okolje z visoko življenjsko pestrostjo in naravi prijaznim gospodarjenjem prispeva tudi k zdravju ljudi, ki v njem bivajo ali ga obiščejo. Upravljalci parkov skupaj z lokalnimi ponudniki skozi celo leto pripravljamo številne dogodke. Največ jih strnemo v Teden slovenskih parkov, ki je bil letos načrtovan od 16.-24.maja. Dogodki, katerih izvedba je kljub drugačnim razmeram možna, so zbrani na spletni strani www.naravniparkislovenije.si v zavihku prireditve tukaj. Prispevek narave k zdravju ljudi Stik z naravo prispeva k fizičnemu in duševnemu zdravju. Če je narava zdrava - z visoko življenjsko pestrostjo in trajnostno rabo, lahko prispeva k zdravju ljudi. Zdravi ljudje lažje kljubujejo (novim) boleznim in kakovostno živijo. Naravni parki prispevamo k ohranjanju zdrave narave. Za obiskovalce pripravljamo številne športne, raziskovalne in izobraževalne vsebine, ki lahko prispevajo k njihovemu zdravju in dobremu počutju. Na spletni strani EUROPARC je zapisano da: - že 30 minutni hiter sprehod v petih dneh v tednu zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap za 20-30%; diabetes za 30-40%; zlom kolka za 36-68%; rak črevesja za 30%; rak dojk za 20% in depresija/demenca za 30%, - dejavnosti na prostem in stik z naravo lahko pomagajo vzorcem spanja, zmanjšajo stres, izboljšajo razpoloženje in samozavest ter zagotovijo pomemben socialni stik. Več podobnih primerov najdete v celotnem zapisu tukaj.V Krajinskem parku Goričko in ostalih naravnih parkih Slovenije številni lokalni ponudniki skrbijo za organizacijo športnih, kulturnih in izobraževalnih prireditev, ponudbo kulinaričnih in rokodelskih izdelkov, nastanitev… Pomagajte jih ohranjati naravo in ostanite zdravi.  

20.5.2020 NAJ travnik Rok za prijavo 27. maj 2020. Ogledi med 28. majem in 10. junijem 2020. Razglasitev 15. Grajski bazar, 3. oktober 2020 Na razpis.NAJ fotografija Rok oddaje fotografij 6.junij2020. Otvoritev razstave na gradu, 19.6.2020 ob 17:00 Na razpis.NAJ ograček z brajdoRok za prijave 19. junij 2020. Ogledi med 29. junijem in 3. julijem 2020. Razglasitev Den meštrof in Praznik buč, 6. september 2020 Na razpis.Poziv za NAJ sadovnjak bo objavljen poleti. Upravljanje največjega Krajinskega parka v Sloveniji je zahtevna naloga, ki temelji predvsem na ozaveščanju vseh, ki živijo na Goričkem, obdelujejo zemljo, rabijo gozd, prihajajo na počitnice ali preprosto samo bivajo v hiši na samem in se vozijo v druge kraje in čez mejo v službo ali so se na Goričko priselili z namenom, da v zdravi in lepi kulturni krajini preživijo tretje življenjsko obdobje. NAJ fotografija Goričkega 2019 v kategoriji odrasli (Foto: Dejan Rocner) Izziv pred upravljavci parka je zato predvsem kako doseči vse prebivalce in vse obiskovalce? Kako jih navdušiti in pridobiti za uresničevanje in oblikovanje tako žlahtnih in daljnosežnih ciljev, kot je ohraniti naravo, kulturno krajino in dediščino prednikov? Danes smo priča izginjanju dobrih navad in veščin naših prednikov ker smo v primežu potrošništva in globalnega trga. To dejstvo se je še najbolj izrazilo z globalno zdravstveno krizo, ki nikoli bolj kot zdaj vodi v razmislek o tem, da je čas, da temeljito razmislimo vsi o tem kakšna bo naša in prihodnost naših potomcev na našem modrem planetu. Slednja skrb je vodilo zaposlenim v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki že 12. leto iščemo NAJ fotografijo Goričkega, 10. leto NAJ travnik in 6. leto NAJ ograček. Z javnimi pozivi želimo priti v stik z ljudmi, ki prostovoljno sledijo ciljem Krajinskega parka in s svojim delom prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in pestrosti kulturne krajine. Najboljšim se zelo radi javno zahvalimo in jih nagradimo s praktičnimi nagradami sponzorjev in donatorjev. Ob rob:Slovenci smo v svojo Ustavo leta 1991 zapisali, da ima "vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja" in da za to skrbi država z zakoni, ki določajo pogoje (72. člen) ter da je vsak državljan/ka je v skladu z zakonom dolž(a)n/na z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike (73. člen).NAJ fotografija Goričkega 2019 v kategoriji osnovnošolci (Foto: An Šnepf)

19.5.2020 V sredo, 20. maja, že tretjič obeležujemo Svetovni dan čebel, katerega namen je ozaveščanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev. Letos poteka pod sloganom Bee engaged oziroma v slovenščini Angažiraj se za čebele.  Slogan opozarja na pomen vključevanja vsakega posameznika pri ohranjanju čebel in drugih opraševalcev.  Foto: D. Bevk   Čebele in drugi opraševalci predstavljajo nepogrešljivo skupino živali, saj z opraševanjem skrbijo za ohranjanje zdravih ekosistemov, za biotsko pestrost in nenazadnje za prehransko varnost ljudi. Zaradi neugodnih trendov, ki jih povzroča intenzivno kmetijstvo, širjenje naselij in prometne infrastrukture ter širjenje različnih bolezni, se število opraševalcev hitro zmanjšuje.  Pri ohranjanju čebel in drugih opraševalcev lahko pomagamo vsi. Našteli smo le nekaj aktivnosti s katerimi lahko vplivamo na izboljšanje njihovih življenjskih pogojev. 1. Na vrtovih, travnikih in v sadovnjakih pustimo nepokošeno površino, kjer bodo cvetoče rastline nudile jaso in pašo čebelam in drugim opraševalcem. Foto: M. Podletnik 2. Na balkonih, vrtovih in njivah sejemo medovite rastline, vendar pri tem bodimo pozorni, da ne vnašamo invazivnih tujerodnih rastlin. Seznam medovitih rastlin je dostopen na tej povezavi. 3. Izogibajmo se uporabi pesticidov, predvsem tistih, ki so nevarni za čebele. V kolikor smo jih primorani uporabljati, te obvezno uporabljajmo v skladu s priloženimi navodili. 4. Za čebele samotarke in druge divje opraševalce izdelajmo ali kupimo gnezdilnico oziroma tako imenovani hotel za žuželke, kjer bodo našle primerna mesta za gnezdenje. Pri izdelavi si lahko pomagate z navodili v videoposnetku. 5. Podpirajmo čebelarsko dejavnost z kupovanjem medu od lokalnih čebelarjev. Ponudnike Goričkega medu lahko najdete med ponudnikih kolektivne blagovne znamke Krajinskega parka Goričko na tej povezavi. Za visoko raven varstva narave se moramo zahvaliti tudi upravljavcem parkov – ob Svetovnem dnevu čebel Ministrstvo za okolje in prostor poudarja vlogo parkov pri ohranjanju divjih čebel (divji opraševalci), ki so pomemben del biotske raznovrstnosti, so zapisali na ministrstvu. Preberite celoten zapis tukaj.   Več o čebelah, divjih opraševalcih in svetovnemu dnevu čebel si lahko preberete v naravoslovnih vsebinah spletne strani Javnega zavoda Krajinski park Goričko.    

4.5.2020 V sklopu projekta Life Naturaviva je Javni zavod Krajinski park Goričko v mesecu aprilu 2020 izdal že tretjo številko novičnika. V tokratni številki je predstavljena povezanost človeka, kulturne krajine in biodiverzitete ter nosi naslov ”Biodiverziteta in kulturna krajina”. Bralci boste v tej številki imeli priložnost spoznati različna življenjska okolja pestre kulturne krajine Goričkega, značilne rastlinske in živalske vrste kulturne krajine ter prebrati nasvete kako ohranjati njeno pestrost. Po prebiranju novičnika se lahko na zadnji strani preizkusite še z reševanjem nagradne križanke. Brezplačen izvod novičnika bo prejelo več kot 8.200 gospodinjstev na območju občin Krajinskega parka Goričko. V prihodnje pa ga bo mogoče dobiti tudi na različnih dogodkih in stojnicah projekta LIFE Naturaviva. Ogledate si ga lahko tukaj.

Grad, 8. maj 2020 Spoštovani obiskovalci gradu in Krajinskega parka Goričko! Sporočamo vam, da je grad Grad od 8. maja 2020 ponovno ODPRT za obiskovalce. Obiščete nas lahko od torka do nedelje med 10.00 in 18.00. Ob obisku vas prosimo, da upoštevate zaščitne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa: na grad pridite zdravi, s svojo masko, razkužite si roke ob vstopu v Središče za obiskovalce, spoštujte medsebojno razdaljo 2 m med ogledom, gibljite se po označeni smeri ogleda, ne dotikajte se razstavljenih predmetov in spoštujte napotke vodnikov. Podrobna navodila NIJZ za obisk muzejev in galerij najdete tukaj. Na gradu si lahko ogledate stalne razstave o naravni in kulturni dediščini Goričkega, ki jih dopolnjujeta razstava fotografij Magična narava 2018 in zunanja razstava Invazivne tujerodne vrste.Kot novost ponujamo zvočne vodiče, ki posameznikom omogočajo ogled razstav in prostorov v skladu s trenutno veljavnimi varnostnimi predpisi. Vabimo vas tudi k branju novic, obvestil o dogodkih in izvajanju projektov.  Posebej vas vabimo k sodelovanju na: 12. Fotografski natečaj Krajinskega parka Goričko na temo Razglednica mojega kraja, rok za prijave: 8. 6. 2020 do 16:00inNAJ ograček z brajdo na Goričkon 2020, rok za prijave: 19.6.2020  Želimo vam, da mesec maj doživite v lepem vzdušju in v zdravi naravi! Središče za obiskovalce v Javnem zavodu Krajinski park Goričko

28.4.2020 Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo med pregledom travnikov za namene priprave načrta košnje travnikov v okviru projekta Gorička krajina na SV Goričkega odkrili prvo znano rastišče navadne pogačice (Trollius europaeus) v Krajinskem parku Goričko in v Pomurju. Rastline rastejo v dveh skupinicah na dveh ločenih travnikih. Prve uspevajo na redno košenem travniku na bolj mokrotnih tleh, druge pa na opuščenem travniku, ki je bil v preteklosti kartiran kot travnik s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) in ki je kvalifikacijski habitatni tip za območje Natura 2000 Goričko. Navadna pogačica (Foto: G. Domanjko) Navadna pogačica zraste do 60 cm visoko in tvori posamične ali do tri okrogle rumene cvetove, ki rastlini dajejo značilen izgled. Spada med zlatičevke in je delno strupena. Najdba je posebna zato, ker navadna pogačica raste v alpskem in predalpskem svetu, na barjanskih ali močvirnatih travnikih, nizkih barjih, gorskih gnojenih travnikih in gorskih pašnikih. Nam najbližja rastišča navadne pogačice, zanimivo, niso v osrednji ali zahodni Sloveniji, ampak na vzhodu, v sosednjem Narodnem parku Őrség na madžarski strani. Za omenjeni park so značilne podobne naravnogeografske značilnosti kot za Goričko s subpanonskim podnebjem.   

27.4.2020 Junija 2019 smo ob skupnem sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko in Trgovskega podjetja Goričanka Kalamar d.o.o. obnovili štorkljino gnezdo na dimniku nekdanje pekarne v Gornjih Petrovcih. V letu 2020 se je par belih štorkelj vrnil na gnezdo in najverjetneje že vali jajca. Nad kolenom ene izmed štorkelj smo opazili obroček in na njem prebrali številko W0199. Številko smo posredovali Francu Bračku, ornitologu iz Maribora, ki že vrsto let z obročki označuje mladiče belih štorkelj v SV Sloveniji. Namen obročkanja je proučevanje selitvenih poti ptic na njihovi poti v Afriko in nazaj v Evropo ter spremljanje njihovega življenja po vrnitvi. Po posredovanju podatka smo še isti dan od g. Bračka prejeli odgovor: »Štorklja je bila obročkana v gnezdu dne 22. 6. 2016 v Zg. Voličini pri Lenartu. Štorklje pričnejo gnezditi s 4. letom starosti, redko s 3. letom. V tej starosti se tudi pričnejo vračati na gnezditveno območje, ki je, kot vidimo, lahko dokaj veliko.«  Bela štorklja z obročkom na gnezdu na dimniku (foto: G. Domanjko) Mlade štorklje se ne vračajo v gnezda, kjer so bili izvaljene, ampak poskušajo gnezditi na drugih območjih, s čimer se izognejo možnosti parjenja s starši ali drugimi sorodniki. Tako je v letu 2019 v Šalovcih gnezdila štorklja, ki so jo leta 2014 kot mladiča obročkali madžarski kolegi blizu mesta Zalaegerszég, kar je približno 40 km zračne razdalje od Šalovcev.  Bela štorklja, podobno kot druge travniške vrste ptic, hrano najpogosteje išče na redno, ampak ne prevečkrat košenih travnikih v okolici svojega gnezda. Zato z obnovo opuščenih travnikov v Javnem zavodu Krajinski park Goričko ohranjamo in izboljšujemo življenjske pogoje tudi za belo štorkljo na Goričkem. 

22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Ob 50. Svetovnem dnevu Zemlje je čas za premislek o ranljivosti in enkratnosti planeta, na katerem živimo. Namenjen je ozaveščanju vseh prebivalcev planeta, o nujnosti ohranjanja in obnove vedno bolj ogroženega naravnega ravnovesja v dobro vseh živih bitij. Obeležujemo ga v večini držav sveta.    Ali se je v preteklih 50 letih kaj spremenilo? Dogajanje zadnjih nekaj mesecev nas sili k razmisleku o vrednosti dobrin, njihovi ceni in dostopnosti. Zemlja je enoten ekosistem, v katerem vsak člen igra svojo nepogrešljivo vlogo. Izobilje naravnih virov in čisto okolje so privilegij le še redkih Zemljanov.  Letošnja okrogla obletnica je posvečena ukrepanju proti podnebnim spremembam. K omilitvi podnebnih sprememb zagotovo prispeva ohranjena narava, z visoko biotsko pestrostjo. Pri tem gre izpostaviti pomen ohranjanja travišč in mokrišč, za ohranitev katerih si prizadevamo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko. Vse politične meje, vse vojske, vsa visoka tehnologija, vsa velika gospodarstva in vse filozofske ideologije nam ne bodo pomagale pri izboljšanju razmer, če ne bomo znali spoštljivo in razumno ravnati s tem, kar nam je dano. Pobuda za obeleževanje svetovnega dne je bila podana leta 1969. Ameriški aktivist John McConnell je Združenim narodom predlagal praznovanje življenja na Zemlji na prvi pomladni dan, 21.junija. Pri snovanju zastave ga je navdihnila spodnja fotografija, ki jo je leta 1969 posnel Apollo 11 na svoji misiji. Na njej je človek je prvič ozrl Zemljo v podobi majhne in bledo modre pike, ki navidezno lebdi v neskončnem in temnem vesolju. Fotografija je pri ljudeh vzbudila občutek enotnosti, dragocenosti in tudi ranljivosti našega planeta. Preberite še zapise na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor tukaj in spletni strani projekta LIFE Naturaviva tukaj.   

Grad, 11. 3. 2020.  Sporočilo zaposlenim in javnosti Spoštovani, na podlagi priporočil pristojnih služb v zvezi z omejevanjem okužbe s korona virusom predlagam in povzemam naslednje ukrepe: 1. program dela Javnega zavoda Krajinski park Goričko se v največji meri izvaja po načrtu v delovnih prostorih, od doma in z nujnimi deli na terenu. 2. grad je ZAPRT za obiskovalce. 3. priporoča se dostop informacij po spletu in telefonu. 4. izvajajo se le nujne službene poti, ki ne predstavljajo večjega tveganja. 5. sobe za nočitev se do nadaljnjega ne oddajajo v uporabo. 6. do nadaljnjega se ne izvajajo javni dogodki in prireditve v gradu Grad. 7. igrala v grajskem parku je prepovedano uporabljati. Ukrepi veljajo od 11.3. do 30.3. 2020 oziroma do prejetja novih navodil pristojnih služb.Obiskovalce vabimo na sprehode, kolesarjenje in delo v naravi, kjer ni nevarnosti okužbe.  Prizadevamo si za varno okolje zaposlenih in naših obiskovalcev. Stanislava Dešnik,direktorica

7. 4. 2020 Sezona pomladnih migracij dvoživk proti mrestiščam se počasi zaključuje, kar pa ne pomeni, da ob toplih deževnih nočeh na cestah ne bo veliko dvoživk. Zaradi trenutno nižjih nočnih temperatur, se večina krastač in rjavih žab še zadržuje ob vodah in se bodo ob ugodnih pogojih množično vračale v svoja poletna prebivališča na mokrotnih travnikih, v mejicah in gozdovih. Za varno pot do njihovih domovanj bodo potrebovale našo pomoč, zato ob večjih vodnih površinah vozite previdno, ne le v pomladnih mesecih, temveč celo leto. Postavljanje mrežVarovalne mreže za dvoživke smo tudi v letu 2020 postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih in ob lokalni cesti Krašči-Ropoča. Skupna dolžina mrež je bila približno 1,6 km. Žal so razmere, povezane s pandemijo COVID-19, onemogočile, da bi tudi letos postavili tako imenovane povratne mreže, ki dvoživkam onemogočajo dostop na cesto, ko se le te po končanem mrestenju vračajo v njihova poletna bivališča Zaradi mile zime smo se odločili, da varovalne mreže postavimo že konec februarja. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se je množična migracija dvoživk začela 1. marca. Dnevni (nočni) rekord so dvoživke postavile že 3. marca, ko smo v eni noči čez ceste prenesli (regionalno in lokalno) več kot 2.200 dvoživk. Z vmesnimi prekinitvami zaradi nizkih nočnih temperatur je migracija dvoživk proti jezeru trajala do konca marca. Skupno število prenesenih in preštetih dvoživk v 2020 znaša 12.650. Zadnji teden marca se je začelo vračanje posameznih dvoživk. Navadni pupek  Uspežnost akcijeOcenjujemo, da je bila letošnja migracija zelo uspešna. Prenesenih je bilo rekordno število dvoživk, torej največ od leta 2003, odkar ob Ledavskem jezeru organizirano postavljamo varovalne mreže in prenašamo dvoživke . Med migracijo proti vodi večjega povoza ob mrežah ne beležimo. Kljub požrtvovalnosti prostovoljcev, ki so reševali dvoživke tudi na odsekih cest, kjer ni mrež, je bilo na tistih odsek veliko število povoženih dvoživk. Ob prenašanju dvoživk, spremljamo tudi njihovo vrstno pestrost ter številčnost posameznih vrst. Z naskokom najpogosteje zabeležena vrsta ob mrežah je navadna krastača, ki predstavlja kar 74,4% vseh prenesenih osebkov. Po pogostosti sledijo navadni pupek (9,7%), rosnica (8,9%), skupina zelenih žab (2,9%), plavček oziroma barska žaba (2,5%), sekulja (1,5%) in veliki pupek (manj kot 1%). Ostalih vrst, ki so prisotne na območju Krajinskega parka Goričko, letos nismo zabeležili. Dvoživke so plenilke. Prehranjujejo se z žuželkami, polži in nekaterimi drugimi vrstami živali. To pomeni, da so zelo pomembne tudi za nas ljudi. V veliki meri uravnavajo številčnost živali, ki predstavljajo škodljivce v sadovnjakih, vrtovih in na njivah. Njihovega pomena se zaveda vse več ljudi, saj se nam pri takih akcijah pridružuje vse več prostovoljcev. Od leve proti desni, samice, rosnica, plavček, sekulja  Pomoč prostovoljcev, lastnikov zemljišč in občinPri izvedbi letošnje akcije so zaposlenim v JZ Krajinski park Goričko pomagali prostovoljci. Vsem se zahvaljujemo in izrekamo pohvalo. Največ časa in dela so prispevali Jasmina Berke Ficko ter nadobudna šolarja Tjaša in Anžej iz Kraščev. Po praktičnem izobraževanju, so popolnoma samostojno bedeli nad mrežo ob regionalni cesti. Pogosto se nam je pridružila še Andreja Žiško iz Adrijancev. Pomagala sta še Maja Bagari iz Rakičana in Dorotej Černela in Murske Sobote. Kot že prejšnja leta, so pri akciji aktivno sodelovali tudi učenci OŠ Kuzma, pod mentorstvom učiteljice Irene Podpečan. Pomoč je ponudilo še več prostovoljcev, vendar smo se zaradi izrednih razmer odločili, za izvajanje akcije z manj prostovoljci. Njihova pomoč bo dobrodošla naslednjo pomlad. Učenci OŠ Kuzma z mentorico Ireno PodpečanVarovalne mreže smo do zdaj postavljali tik ob cesti. Trda podlaga, globoki jarki in bližina ceste so oteževali postavljanje mrež ter pobiranje dvoživk ob mrežah. Letos so nam pomagali lastniki zemljišč ob cesti in nam dovolili postavljanje mrež na robovih njiv in travnikov. Zahvaljujemo se jim za potrpežljivost in računamo na njihovo pomoč tudi naslednje leto. Posebna zahvala gre tudi zaposlenim v Občini Cankova in Občini Rogašovci, ki nam že vrsto let priskočijo na pomoč pri postavljanju varovalnih mrež. Varstvo dvoživkPostavljanje varovalnih mrež je le eden od ukrepov varstva dvoživk. Poleg mrestišč (vode, kjer se dvoživke razmnožujejo) je potrebno varovati tudi njihove prehranjevalne habitate. To so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi, ter še posebej pomembne mejice.V naravno okolje še vedno vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, lahko pride, do lokalnih izumiranj dvoživk in s tem bomo izgubili tudi ljudje: Ne bo več dvoživk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi. Mrest krastače   V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo pripravljali tudi naslednja leta. Koordinator akcije Kristjan Malačič 

Nedaleč od obnovljenega zvonika v Šalovcih so delavci Elektra v ponedeljek, 16.3.2020, zaključili z obnovitvenimi deli električnega omrežja, pri čemer so zamenjali lesen električni steber z betonskim in nanj namestili gnezdilni podstavek za belo štorkljo ter izolirali žice.  Bele štorklje, niso samo simbol Prekmurja in Goričkega temveč so varovane ptice tudi po zakonskih predpisih. Ker so se prve že vrnile in so druge že na poti v naše kraje, je pohvale vredno pravočasno sodelovanje naravovarstvenikov in delavcev Elektro naprav. Bele štorklje so se namreč naučile živeti ob človeku, v naseljih. Sprva so spletale gnezda na dimnikih, ob pojavu električnih drogov so svoje navade spremenile in pričele gnezditi na drogovih. Pri spletanju gnezda nemalokrat povzročijo kratek stik, zato jim ljudje nameščamo podstavke za gnezda in izoliramo električne žice, zato, da ne pride do kratkega stika in s tem do izpada energije. Podstavek so izdelali zaposleni v Javnem Zavodu Krajinski park Goričko, na drog so ga namestili delavci Elektra ob dovoljenju lastnika zemljišča, kmetija Karolyi, na katerem stoji. Foto: K. Malačič

Aktualne novice o aktivnostih v projektu Gorička krajina. 

Aktualne novice o dogodkih v okviru projekta LIFE NATURAVIVA

Petek, 6. marec 2020, ob 18.00 Grad na Goričkem Predavatelj: Siniša Golub V okviru projekta LIFE NATURAVIVA je Javni zavod Krajinski park Goričko v petek, 6. marca 2020, gostil mag. Sinišo Goluba, direktorja Regijskega parka Mura Drava, ki ima sedež v Križovcu v Medžimurju na Hrvaškem.  V več kot uro dolgi predstavitvi smo prisotni izvedeli veliko zanimivega o nastanku in upravljanju narodnih parkov v Združenih državah Amerike, ki privlačijo velike množice obiskovalcev iz celega sveta. Predavatelj je predstavil pomemben naravovarstveni, kulturni in gospodarski pomen narodnih parkov, ki pomembno prispevajo k razvoju robnih območij države z naravi prijaznimi oblikami turizma ter pri upravljanju vključujejo usmerjanje obiskovalcev z zanimivo, interpretativno razlago naravnih pojavov. Siniša Golub je osebno obiskal veliko parkov in o njih napisal tudi knjigo, ki jo je opremil s svojimi odličnimi fotografijami. Veliko zanimivih fotografij naravnih pojavov v ZDA smo občudovali seveda tudi na predstavitvi in uživali v njegovi zanimivi podaji teme, ki se tiče upravljanja in usmerjanja obiskovalcev tudi v naših krajih. 

Ljubljana 25. februar 2020, Dunaj, 5. marec 2020 V mesecu oktobru 2019 smo na gradu gostili 115 študentov arhitekture in njihove mentorje, ki poučujejo v Ljubljani, na Dunaju in v Neaplju. Letos so nas povabili k ogledu in h kritiki nastalih idejnih načrtov in modelov za gradnjo objektov za različne namene, npr. kmetije s sirarno, zeliščarske kmetije, vinske kleti s pokuševalnico, doma za bivanje starejših z rokodelskimi delavnicami, ter obnovo grajskega marofa in gradu Grad. Predstavljeni idejni načrti ljubljanskih, dunajskih in gostujočih študentov na izmenjavi v programu Erasmus, odpirajo nove in drzne poglede na oblikovanje objektov na podeželju, ki jih zahteva nov način gospodarjenja, kmetovanja in bivanja ob upoštevanju trajnosti in nizkega ogljičnega odtisa. Doslej tako imenovana vernakularna  arhitektura, ki je značilna za tradicionalno gradnjo lokalnih mojstrov na podeželju in jo cenijo predvsem etnologi kot našo dediščino ljudskega stavbarstva, se bo morda morala v prihodnje umakniti avtorski arhitekturi, ki bo spoštovala obstoječe poselitvene vzorce, krajinske značilnosti in vplive na okolje in naravo. Naloga za študente ni bila preprosta, saj so se pri njeni izvedbi morali seznaniti z lokalno rabljenimi gradivi, značilnostmi in tudi s standardi namembnosti objektov, ki so jih zasnovali. Po videnem je nastalo veliko zanimivih idej, ki bodo javnosti predstavljene tudi z razstavo na gradu Grad in morda tudi v natisnjenem katalogu. V mesecu marcu 2020 pričakujemo na gradu naslednjo skupino študentov iz dunajske in graške univerze, ki se bodo podrobneje ukvarjali z obnovo samega gradu in zasnovo središča za obiskovalce, kjer bi jim podrobneje predstavili zakonitosti in delovanje narave v kulturni krajini. Do takrat objavljamo nekaj fotografij videnih izdelkov.

Grad, 2. marec 2020. Člani Goričkega drüjštva za lepše vütro, se vsako leto dobijo na gradu na občnem zboru, kjer pregledajo delovanje preteklega leta in se dogovorijo za delovanje v tekočem letu. Letošnje srečanje je sledilo srečanju imetnikov kolektivne blagovne znamke. Člani društva so na občnem zboru po izvolitvi delovnega predsedstva in pregledu poročil izvolili nove organe društva in predsednico. Predsednica društva je postala Marjetka Škafar, ki je po izvolitvi predstavila tudi letni program delovanja. Sodelovanje uprave parka s člani društva je nedvomno nujno, saj ima Goričko veliko prebivalcev in lokalno delujočih društev ter samo eno, ki želi med seboj povezati ljudi na celotnem Goričkem.

Grad, 2. marec 2020. Srečanje zaposlenih v Javnem zavodu Krajinski park Goričko s ponudniki pridelkov, izdelkov in storitev, ki so imetniki Kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko, je postalo že običajno ob priliki odpiranja vrat gradu za obiskovalce. Letos smo medse povabili Alenko Čede, ki je v Stanjevcih obnovila opuščeno hišo nekdanje gostilne in ob njej uredila posestvo Mala rosa. Posetvo je že tretje leto v ekološki kontroli. Prisotnim je predstavila svojo odločitev za preselitev iz Ljubljane na Goričko in način kmetovanja, pridelovanja in predelovanja sadja na svojem posestvu, s čimer želi pritegniti obiskovalce k obisku in poduku o skrbi za zdrav življenjski slog ob uživanju lokalnih produktov. Predstavitvi je sledilo informiranje prisotnih o izteku leta 2019. Leto je bilo uspešno, saj je ob vodenju obiskovalcev v gradu Grad bila uspešna tudi prodaja izdelkov in živil ponudnikov z Goirčkega v grajski trgovinici.

Grad 24.2.2020. V Krajinskem parku Goričko od leta 2003 pomagamo dvoživkam pri varnem prečkanju ceste v času selitvene poti iz gozda do vode, kjer bodo poskrbele za nov zarod. Največ povozov dvoživk je na regionalni cesti 440, Cankova - Kuzma na odseku pri Ledavskem jezeru. Črne točke so še na drugih, lokalnih cestah okoli jezera, na cesti v Kančevcih, ob Bukovniškem jezeru in povsod pri manjših mlakah. Dvoživkam pomagamo tako, da jih pred prečkanjem ceste ustavimo z varovalnimi mrežami, jih poberemo v vedra in prenesemo varno na drugo stran ceste. Dvoživke s selitvijo pričnejo ob prvem toplem pomladnem dežju, po tem ko zaide sonce. Največ jih do vode hodi do polnoči. Vsak lahko pomaga pri ohranjanju življenj dvoživk na več načinov: v času migracij se ponoči ne vozi po cestah v bližini mlak in jezer, kjer dvoživke prečkajo cesto, pridruži se prostovoljnim akcijam pri postavljanju varovalnih mrež, pridruži se prostovoljnim akcijam pri prenašanju dvoživk prek ceste, v svojem vrtu, na svojem posestvu skrbi za to, da mlake ostanejo žive. Akcijo na območju Krajinskega parka koordinira Kristjan. Pokličite, vprašajate, sporočite, pridružite se. Kontakt: kristjan.malacic@goricko.info, M:041 670 956

Petek, 7. februar 2020 ob 18.00 Grad na Goričkem Predavatelj: Tomaž Koltai, mag. geo. in fil.  V februarju se je v sklopu projekta Life Naturaviva pričela serija potopisnih predavanj. Predavanja se bodo odvijala med februarjem in majem, vsak prvi petek v mesecu.   Na prvem predavanju je Tomaž Koltai predstavil svoje potovanje po Patagoniji, odročnem območju Južne Argentine in Čila, ki zaradi neokrnjenih in skritihnaravnih lepot privablja popotnike in raziskovalce iz celega sveta. Poleg vetrovne Patagonije je bila predstavljena tudi pokrajina ”konca sveta” na Ognjeni zemlji in veličastni slapovi Iguazu na meji z Brazilijo.  Predavatelj je predstavil tudi biodiverziteto območja, ki je zaradi izjemnih geografskih dolžin, različnih naravnogeografskih enot in urejenega varstva narave v obeh državah tukaj izredno velika.   

28.2.2020 Gnezdilnice za večje ptice duplarje, kot so smrdokavra, zlatovranka in veliki skovik imajo lahko pozitiven učinek na gnezdilni uspeh teh ptic. Hkrati pa lahko na krajši rok nadomestijo naravna dupla v sadnih drevesih visokodebelnih sort ali v drugih drevesih, v katerih te ptice gnezdijo. Pri tem je zelo zaželeno, da gnezdilnice vsako ali vsako drugo leto pregledamo, jih očistimo ali po potrebi popravimo, da ne predstavljajo morebitne pasti za ptice. Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko in prostovoljci pregled gnezdilnic in njihovo čiščenje opravimo v jeseni ali zgodaj spomladi, pred začetkom gnezdenja ptic. Z odstranitvijo gnezdilnega materiala ali sršenjih gnezd odstranimo tudi morebitne zunanje zajedavce ptic, kot so pršice, bolhe in perojedi, ki so ostali v gnezdilnici. Za lažje gnezdenje, smrdokavri in velikemu skoviku v gnezdilnico dodamo še pest lesnih opilkov. Ker te vrste ptic ne prinašajo gnezdilnega meteriala, lesni opilki poskrbijo za mehkejšo podlago v gnezdilnici.  Foto: M. Podletnik

V četrtek, 20. februarja 2020, je bil ob petih popoldne Ivan Esenko naš gost na gradu. Medse smo ga povabili, da nam v živo predstavi življenje, ki ga opazuje v svojem vrtu, fotografira in piše. Svoja opazovanja z nami deli v knjigah in na javnih predavanjih. Kot biolog ali življenjeslovec pozna ekologijo vrst, ki jo podaja na prijeten in razumljiv način.  Vrtovi ob hiši so v kulturni krajini pomembna prvina za obstoj biotske raznovrstnosti ali pestrost vrst. Ta je lahko zelo velika, če vrtičkarji poskrbijo za ugodne življenjske pogoje vseh vrst živali v vrtu. Ptice rade pridejo v dupla, se hranijo z gosenicami in bramorji, metulji obiskujejo cvetice in oprašujejo vrtnine, ježki v mirnem kotičku čez dan čakajo na nočni lov na rdeče polže, ki si jih delijo s krastačami in plazilci. Veliko prigod iz živega sveta se dogaja v vrtu, ponoči in podnevi, če le to želimo, opazujemo, nudimo živalim zavetje, ne uporabljamo strupov, ker v zelenjavi in sadju škodijo tudi našemu telesu. In še in še nam je povedal odličen predavatelj, avtor fotograf in poznavalec življenja. Vsem, ki niste utegnili prisluhniti in spoznati Ivana Esenka, vabimo da obiščete njegovo spletno stran ali poiščete njegove knjige. Javno predavanje je bilo uvod v letošnjo akcijo NAJ ograček, v kateri že od leta 2013 izbiramo najbolj pester, bogat in zdrav vrt v Krajinskem parku Goričko. Namen je ozavestiti vrtičkarje o tem, da ni škodljivih in koristnih živali, vse so pomembne in veliko nam lahko pomagajo, če jim je dovolimo.  Besedilo in slika: S.Dešnik

V soboto 15. februarja 2020 se je blizu sto pohodnikov podalo na najvišji vrh Pomurja, Sotinski breg, 418 m visoko. Podatki samodejne vremenske postaje Krajinski park Goričko so bili ob 10:00: sončno, 7 st.C, 62% vlažnost, veter z juga 10 km/h. Po uvodnem pozdravu organizatork pohoda TIC Goričko Zeleni raj, so pohodniki sledili vodniku in se ob potoku z naravnim izvirom slatine, podali navkreber proti vrhu. Tega so dosegli že v dobre pol ure hoje navkreber. Postanek z lokalnimi dobrotami kmetije Kozelin, z vodo Cana in toplo ter okrepčilno pijačo PGD Sotina, je bil dober tudi za nova znanstva, razgled v okolico in kratek počitek. Samodejna postaja Krajinski park Goričko, ki stoji ob stolpu je ob 11:00 izmerila: sončno 7.9 st. C, 58% vlažnost, veter z juga 15 km/h, s sunki 23,5 km/h. Sledil je spust po severni strani Sotinskega brega v dolino Klavžnega potoka k meji s sodenjo Avstrijo in zasuk nazaj proti jugu v dolino Ledave. Ob slatinskem vrelcu Nuskove so pohodnike pričakali s prigrizki iz sirarne Kmetije Zavec z Gornjih Slaveč in pecivom zveze kmečkih žena Rogašovci. Pohodniki so srknili še naravno slatino, ki je naravna vrebota državnega pomena, navdušeno poslikali stare vrbe in se odpravili še na zadnji kos devet kilometrov dolge poti do gasilskega doma v Sotini. Valentin, ki je dan prej odklenil korenine od rastlin je pohodnikom dan kasneje nedvomno pokazal zaklade, ki jih skriva narava Goričkega in so jih ljudje doslej znali ohraniti ter jim ob tej priliki ponuditi dobrote goričkih kmetij, ki se trudijo preživeti v severovzhodni Sloveniji med dvema mejama. Besedilo in slika: S.Dešnik

Rakičan, 8. februar 2020. Praznovati Prešernov dan v kulturnih spomenikih je posebno doživetje za vse, za tiste, ki so njihovi varuhi in skrbniki in za tiste, ki jih imajo radi in se zavedajo, da če ne ceniš zgodovine in delo prednikov, nisi vreden prihodnosti. Razstavljavce je obisk prijetno presenetil. Prišlo je veliko domačinov, gostov, sosedov. Morda je bilo krivo lepo vreme, morda dejstvo, da so na praznični dan bila odprta vrata samo v kulturne ustanove in ne tudi v trgovska središča. Morda je bila privlačna predstavitev gradov, ki se povezujejo v skupno ponudbo ob eni cesti gradov ali Castle road z namenom, da se postavijo/mo na skupni zemljevid in obiskovalcem ponudijo/mo svoje zanimivosti, raznolikosti in doživetje podeželja, ki ima zaklade skupne preteklosti iz obdobja gospodovanja zemljiške gospode. Ta je živela v velikih hišah za svoje takrat prestižno ugodje in vendar je nudila tudi obrambo pred turškimi vpadi, dokler zatiranim ni prekipelo. Danes so to naši spomeniki s kakovostnimi arhitekturnimi, kamnoseškimi in slikarskimi podrobnostmi, ki so jih ustvarili znani in neznani umetniki. Gradovi in dvorci so v boljšem in slabšem stanju, a vendar so priložnost za razvoj kulturnega turizma povezanega z doživljanjem umetnosti, narave, lokalne kulinarike in pijače. Morda je obisk pritegnil čokoladni vikend ali konec tedna na katerem so se predstavile čokoladnice s svojimi umetelnimi, sladkimi dobrotami. Vsekakor je bila izkušnja primerna za mreženje enih in drugih ljudi, ki bodo v prihodnosti še naprej ohranjali dediščino in skrbeli za kulturno doživetje v kulturnih spomenikih, ki smo jih podedovali in so jih zgradili naši predniki v skupnem srednje-evropskem prostoru in smo jih zato, ker so del naše zgodovine in kulturne preteklosti dolžni ohraniti rodovom za nami. Besedilo in slika: S.Dešnik

Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato bomo v okviru projekta LIFE Naturaviva poiskali biodiverziteti najbolj prijazne vrtove. Biodiverziteti najbolj prijazne vrtove bomo iskali v štirih kategorijah: Hišni vrt (zasebni vrt ob hiši) Terasa ali balkon Šolski vrt Društveni vrt Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 20. 12. 2020 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta. Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020, izjemoma lahko tudi starejše. Podroben opis je v prilogah. Prijave bo pregledala strokovna žirija in nato najbolje ocenjene vrtove v letu 2021 obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalce bomo razglasili jeseni 2021. V okviru natečaja bomo v vrtnarskih revijah, na spletni strani in profilu Facebook objavljali prispevke o biodiverziteti na vrtovih. Vabljeni k spremljanju prispevkov in urejanju vrtov, da bodo zakladnica biodiverzitete!

Gornji Petrovci, Stanjevci, 8.2.2020. Prešernov dan v občini Gornji Petrovci že šestnajst let praznujejo med pešačenjem v krogu vsako leto nekam drugam. Za organizacijo poskrbijo člani Turističnega društva Vrtanek, ki pohodnike vodijo in oskrbijo z jutranjim in vmesnim prigrizkom ter s toplo malico ob koncu. Pričetek hoje, po skupinski sliki, je bil pred vaškim domom. Sledila je pot navkreber do cerkve Sv. Trojice na "Nédelskon brejgi", navzdol do središča Gornjih Petrovec, proti zahodu do Stanjevec, po počitku navzdol v dolino Peskovskega potoka in povratek ob železniški progi Koper - Budimpešta. Letos je bil postanek na posestvu Mala rosa v Stanjevcih. Nekdanjo že opuščeno gostilno sta obnovila Alenka in Žarko, ki sta se odločila tretje življenjsko obdobje aktivno preživeti na Goričkem. In to jima nedvomno uspeva, saj sta veliko postorila in v preteklem letu pričela vabiti goste na obisk, ogled, pokušino in poduk. Ponosna sta, da so ju domačini lepo sprejeli in to radost delita z vsakomer, ki se pri njima oglasi. Tako je bilo tudi na Prešernov dan, ki ga je Alenka tenkočutno posvetila kulturi s tem ko je pohodnimo prebrala dve pesmi, rojaka Milana Vincetiča (*11.10.1957, +2.10.2017). Prezgodaj preminuli prijatelj je živel in umrl v Stanjevcih. Besedilo in slika: S.Dešnik

Mura, 2.2.2020. Javni zavod Krajinski park Goričko že več let sodeluje pri organizaciji mednarodnega pohoda ob Svetovnem dnevu mokrišč, ki so ga leta 2000 pričeli organizirati člani društva Tabrih. Čeprav se morda komu zdi, da Goričko nima nič skupnega z reko Muro in njenim poplavnim svetom, to ne drži. V naravi ni meje, vse je povezano, še zlasti kar se tiče vodnega kroga, pretoka snovi in energije v naravnih in kulturnih ekosistemih. Z izgradnjo pomurskega vodovoda je odvisnost od kakovosti in količine talnih voda velika tudi na Goričkem, saj so vodnjaki od koder se črpa vodo na Goričko v poplavnem svetu Mure. Odplake, ki se stekajo v Kučnico, Ledavo, Veliko Krko in Kobiljanski potok se na koncu svoje poti zlijejo v Muro in prispevajo h kakovosti tekoče in posledično talne vode. Vse je torej povezano in povezujemo se tudi ljudje, če vse meje v našem širšem prostoru ob Muri, kjer živijo štirje narodi. Nedvomno je večletno druženje in izmenjava izkušenj med naravovarstveniki Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije botrovala množični udeležbi pohodnikov, ki so v nedeljo 2.2.2020 prišli v Podturen. Več kot sedem stotim udeležencem mednarodnega pohoda bo ta dan zagotovo ostal v spominu kot izjemno topel zimski dan preživet v poplavnem svetu reke na meji Hrvaške in Slovenije. Doslej največje število udeležencev je presenetil vse organizatorje, saj se je na pohod prijavilo manj kot štiristo ljudi in prišlo dvakrat več. Hrvaški prijatelji so z odlično organizacijo obvladali množico, za kar smo jim hvaležni. Pohod ob Muri namreč ni namenjen rekreaciji ali tekmovanju v hitri hoji, temveč opazovanju narave in doživetju mokrišč za krepitev zavedanja, da so mokrišča nujno potrebna v življenjskem prostoru nas vseh. Med hojo v naravi se sklepajo nova znanstva in prijateljstva in se med pogovori utrinjajo nove ideje in misli. Izmenjava mnenj dobro dé zlasti tistim, ki so premalokrat slišani v vsakdanjem življenju, saj ohranjanje narave ne prinaša dobička in čeprav ohranja življenje je marsikomu v spotiko in jo napačno dojema kot razvojno oviro. In če je prilika za izmenjavo mnenj še mednarodna in čezmejna je zavedanje toliko močnejše. In prav slednje je bilo čutiti v zraku med udeleženci, ki so v Podturen prišli iz vse Slovenije, iz Avstrije, iz Madžarske in Hrvaške in še od kod. Skratka, bil je čudovit ozaveščevalen, družaben in doživet Svetovni dan mokrišč ob Muri. Naslednji, 22. po vrsti, bo leta 2021 na slovenski, notranji Muri. Društvo Tabrih že razmišlja o tem kod po vodila pot. Do takrat prebirajmo sporočila o globalnem pomenu in izgubi mokrišč na strani https://www.ramsar.org/ Besedilo in slika: S.Dešnik

Petek, 31.1.2020 Ljubljana, Gospodarsko razstavišče  Na sejmu ALPE-ADRIA se je z projektom LIFE NATURAVIVA predstavil tudi Javni zavod Krajinski park Goričko. Na sejmu so bili obiskovalci stojnice seznanjeni z projektom, biodiverziteto in njenim pomenom za človeka. Posebej izpostavljena pa je bila tudi bogata biodiverziteta Goričkega. Za dodatne informacije so bile obiskovalcem deljene projektne publikacije. Obiskovalci so bili povabljeni tudi na številne aktivnosti, ki jih Javni zavod Krajinski park Goričko prireja v sklopu projekta v letu 2020. V dobri družbi Goričkih rokodelcev in njihovih izdelkov smo beležili lep obisk stojnice. 

Ljubljana, 29. januar 2020. Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je pretežno dejaven na področju ohranjanja narave, se trudi skrbeti tudi za ljudi, ki delajo in ustvarjajo v Krajinskem parku, skrbijo za kulturno krajino in naravo ter ohranjajo kulturno izročilo snovne in nesnovne dediščine. Že od začetkov ustanavljanja zavarovanega območja, se Goričko od leta 2003 predstavlja na sejmu Alpe-Adria. V zadnjih letih JZ KP Goričko sodeluje z Goričkim drüjštvom za lepše vütro, ki na sejmu predstavlja rokodelce iz istoimenske sekcije, pohodniško izkaznico in drugo ponudbo. Prvega dne se je predstavilo posestvo Mala rosa iz Stanjevec. Besedilo in slika: S.Dešnik  

Grad 31. januar 2020. Na grajskem dvorišču gradu rastejo drevesa, nekatera sajena, nekatera samonikla. Vsa so pribežališča pticam in smerniki ponoči aktivnim netopirjem. Ptice prinesejo od drugod tudi lepljive sadeže bele omele, ki se zajedo v deblo, srkajo vodo in hranilne sokove iz drevesa in slabijo njegovo vitalnost. Takšno je bilo stanje lipovca (Tilia cordata), ki raste tik ob arkadnih hodnikih gradu in se vzpenja nad sleme gradu. Kristjan Erdeljc urejevalec krajine, se je opogumil in v petek 31. januarja 2020 splezal na drevo, ga očistil in obrezal, lahko bi rekli naredil je lipovcu novo pričesko. Takoj po končanh delih so na veje in vejice priletele drobne ptičke in si radovedno ogledovale spremembo. Mi, ljudje, bomo počakali do pomladi ko bomo radovedno opazovali ozelenitev lipovca in vonjali medovite cvetove.

Grad 26. januar 2020. Pohod "Vsi smo zmagovalci" je bil v znamenju 100 letnice Spomenice o varstvu narave v Sloveniji in ob obletnici Izkaznice pohodnik/pohodnica po Goričkem, ki jo Goričko drüjštvo za lepše vütro izdaja že deset let. Namen je bil v Izkaznici združiti vse pohode in na ta način povezati organizatorje pohodov, ki v dobri meri prispevajo k spoznavanju lepot Krajinskega parka Goričko na različnih krajih in z lokalnimi vodniki. Aktivnost že od začetka podpira Javni zavod Krajinski park Goričko in odločitev o skupni organizaciji dogodka ob tem jubileju je bila preprosto logična. 118 pohodnikov se je v soboto, 25. januarja 2020, prijavilo k pohodu, ki se je pričel v največji graščini na slovenskem, na gradu Grad. Zbiranju in toplemu okrepčilu je sledilo 8 km hoje v krogu po obronkih strmih gričev vulkanskega izvora in dolinah, ki so jih izgrebli potoki v vasi Grad. Pohodnike je vodil Dolfe Pen, strasten pohodnik in poznavalec skritih kotičkov Goričkega, ki je navdušeno predstavil značilnosti naravne in kulturne krajine vključno z njeno geološko preteklostjo. Pot je vodila gor in dol po jesenskem listju skozi gozd in po slemenu med modernimi hišami in starimi blatnimi ter obnovljenimi cimpranimi hišami skritimi med sadnim drevjem obdanim v inje. Postanek je bil v gozdnem vrtu Lovra Vehovarja, kjer so se pohodniki ogreli s čajem domačih zelišč iz samovarja. Zaključek pohoda z malico na žlico je bil v gostilni RAJ pri Gradu. Po malici je sledila podelitev priznanj in nagrad najzvestejšim pohodnikom v letu 2019, ki so zbirali žige v izkaznici 2019 z vpisanimi 40 pohodi. Še pred "uradno" podelitvijo priznanj se je Drago Domanjko v imenu zvestih pohodnikov zahvalili vodji sekcije pohodov v Goričkon drüjštvi za lepše vütro, Jožetu Rituperju z nagovorom ter predajo zahvalne listine in šopka ročno izdelanih rož iz krep papirja. Sledila je razglasitev najzvestejših pohodnikov v 2019 po kategorijah. Med prvimi sta prejela nagrade dva desetletnika, Florjan iz Puconec in Aneja iz Pečarovec, ki sta se rodila v prvem letu izkaznice in v 2019 opravila 10 oziroma 15 pohodov. Od vseh 53 prejemnikov nagrad in priznanj je 9 pohodnikov opravilo do 10 pohodov, 17 pohodnikov 11-15 pohodov, 12 pohodnikov 16-20 pohodov, pet pohodnikov 21-25 pohodov, trije pohodniki 31-39 pohodov. Najvišjo nagrado "Gorički bočkor" so si v letu 2019 prislužili štirje pohodniki. To so Vili Kutoš, Zoltan Podnevar, Jože Vrečič in Franc Gjergjek vsi doma na Goričkem za opravljenih 40 pohodov. Ob zaključku so sledile še zahvale prvi predsednici Društva, Marti Horvat, članom upravnega odbora Goričkoga drüjštva za lepše vütro ter Štefaniji Fujs in Stanki Dešnik iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko za sodelovanje. Posebna zahvala je šla Anki in Branku Zelko, ki že več let podpirata pohode z izdelki svojega podjetja Zelko T.P.S. s praktičnimi nagradami.  Predsednica Jožica Celec je vse navzoče povabila k včlanitvi in na Skupščino Goričkoga drüjštvo za lepše vütro, ki bo v februarju v prostorih gradu. Besedilo in slika: S. Dešnik

Javni zavod Krajinski park Goričko se je na povabilo Gospodarskega razstavišča odzval prijavil na natečaj za nagrado Jakob 2020, ki jo GR podeljuje za Inovativnost in kakovost v turizmu. Tema natečaja je bila Inovativne turistične vsebine in programi v gradovih in dvorcih.  Javni zavod Krajinski park Goričko upravlja z gradom in pri tem skrbi za razstavne prostore v katerih so obiskovalcem na ogled predmeti iz rokodelskih delavnic, narave in zgodovine gradu. Vodniki vodijo skupine z razlago v kateri obiskovalci izvedo marsikaj zanimivega iz življenja ljudi na Goričkem, njihovih običajev in navad, o naravnih danostih in zanimivosti ter se sezanijo z nalogami upravljavca zavarovanega območja narave Krajinskega parka Goričko pod motom natura+kultura=ars vita ali narava, kultura in dediščina sta umetnost življenja. Javni zavod Krajinski park Goričko je za svojo dejavnost prijel diplomo Jakob 2020. Nagrado Jakob 2020 so prejeli Gradovi Posavja.

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2020 potekala ob ponedeljka, 27. januarja do nedelje, 2. februarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca. KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočena je tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom je na spletni strani DOPPS  na voljo nekaj pripomočkov, ki olajšajo prepoznavanje in beleženj ptic. KJE LAHKO IZVEM VEČ?Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na spletni strani DOPPS je mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. V društvu priporočajo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer je zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije. Novico so pripravili v društvu DOPPS in je objavljena tukaj. 

Grad, 20. januar 2020 20. januarja 2020 mineva 100 let od kar je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani predložil Spomenico, ki velja za začetek varstva narave v takratni SHS in današnji Republiki Slovenije.V prvem odstavku so pred 100 leti zapisali:"Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spomenikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi denarnimi prispevki ali z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke (rezervate, Naturschutzparke), kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno varstvo, dalje ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin,tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničevanju ter končna neposredno ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti."Spomenico si v celoti lahko preberete tukaj ali poiščete celotno revijo tukaj.Goričko je za zavarovano območje narave in kulturne krajine bilo razglašeno leta 2003.100 letnico varstva narave bomo na Goričkem s pohodom, v soboto 25. januarja s pričetkom pred gradom Grad. Pohodu je dano ime: Vsi smo zmagovalci.

Budinci, 4. januar 2020. V navadi pohodnic in pohodnikov po Goričkem je, da se prvič v Novem letu srečajo na pohodu po Pouti po bregaj in dolaj, ki vodi iz Budinec v Andovce in nazaj. Pohodniška pot je bila zasnovana davnega 2008 v projektu Oaza zdravja in Kulturno umetniško društvo Budinci jo vsako leto oživi s pohodom s Svetimi tremi kralji. Tako se je pričelo tudi leto 2020. V soboto 4. januarja se je ob vaško gasilskem domu v Budincih zbralo čez 350 pohodnikov iz vseh koncev in krajev in sosednjih držav. Številnim stiskom rok, objemom in izrečenim dobrim željam je sledil ogled tokrat res živih jaslic in po pozdravnih nagovorih Vendela Žido in Jožeta Rituperja pričetek pohoda. Pohodnike je pozdravilo sončno jutro in držali so strumen korak proti gozdu bližajoč se nekoč ljudem prepovedanemu in z vojaki nadzorovanemu obmejnemu pasu, kjer so pred 31 leti smeli hoditi le vojaki jugoslovanske in na drugi strani meje, madžarske vojske. Pohodnike je objel gozd in potihnili so njihovi glasovi. Gozd je dihal meglo obsijano s soncem in od daleč se je slišal motorna žaga v rokah drvarja. Čeprav je bila sobota je bilo čutiti nedeljski spokoj in praznični mir na gozdni poti. Iz zdravstvenih razlogov sem vrnila do avtomobila in se pohodnikom naproti odpeljala čez mejo v Andovce ali po madžarsko Orfalu. Prečkala sem mejo, kjer me je pričakala v decembru 2019 uradno odprta in novo zgrajena cesta, kolesarska pot, od državne meje proti Andovcem. Pozdravile so me številne prometne in neprometne table, ki jasno povedo, da je čas obdobja železne zavese dokončno zgodovina in je meja za obisk Slovencev v Porabju odprta za vse. Pri hiši rokodelcev, postavljeni leta 2011 s sredstvi čezmejnega sodelovanja Slovenije in Madžarske v projektu Sosed k sosedu, so domačini in člani Kulturno turističnega društva že pripravljali prigrizek in tople napitke pričakujoč pohodnike ob Malem Triglavu. Pridružila se je generalna konzulka Republike Slovenije na Madžarskem v Monoštru, ga. Metka Lajnšček in v pričakovanju pohodnikov sva izmenjali veliko misli in idej o skupnem čezmejnem sodelovanju v dobro razvoja v Slovenskem Porabju in na Goričkem. Karel Holec, predsednik KTD Andovci in generalna konzulka sta pohodnike pozdravila, jim zaželela uspešno leto 2020 in jih povabila k pogostejšim obiskom, ki bodo krepili prijateljstvo in omogočili trdnejše gospodarske in kulturne vezi v skupni Evropi. Pohodnike, ki so se gostili s pravimi, od paprike oranžnimi in za madžarsko kulinariko značilnimi klobasami, sem morala žal zapustiti v prepričanju, da so uspešno zaključili prvi pohod v 2020 v Budincih in se že pripravljajo za naslednjih 40 vpisanih v izkaznico 2020.  Z dobrim namenom in željami ter predvsem spominom na dogodek objavljam nekaj mojih foto-utrinkov. Stanka Dešnik

friški, friški, zdravi bojte v eton novon mladon leti,krüja, vina, vsega za vole,düjšnoga zveličanja pa največ ! Vesel Božič in Srečno Novo leto 2020 !Frohe Weihnachten und ein glückliches Neues Jahr 2020!Kellemes karácsonyi ünnepeket és boldog új évet 2020!Merry Christmas and happy New Year 2020 ! Sodelavci Javnega zavoda Krajinski park Goričko

Nedelja, 27. oktobra 2019 je bila v znamenju petzvezdičnega doživetja Goričkega. Dogajalo se je na Kmetiji pri Turmanovih pod cerkvijo Sv. Helene, ki slovi po mozaiku patra Ivana Rupnika. Na peti prireditvi po vrsti je v kuhanju segedin golaža tekmovalo 5 ekip. Na šestih stojnicah se je poleg Turmanovih predstavilo 5 drugih ponudnikov. Otroci so imeli svoj kotiček pod nadstreškom. V kulturnem programu so po predstavitvi "klopi in mize ge si düjšo privežeš" avtorice Klaudije Celec, nastopili še štirje izvajalci, skupaj pet. Bilo je sončno vreme, odlične jedi, odlično občinstvo, odlična organizacija in odlično vzdušje. Skratka vse je bilo odlično in pet-zvezdično doživetje za domačine, prijatelje in obiskovalce. Več povedo oziroma od-slikajo fotografije.

Zavod za ribištvo Slovenije v okviru mednarodnega projekta »LIFE for LASCA« razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Motivi Natura 2000,« katerega cilj je poudariti pomen posebnih varstvenih območij, ki so jih določile članice Evropske unije in seveda ohranitev biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Med njimi je tudi Slovenija, ki ima trenutno določenih 355 območij Natura 2000, od tega je 324 območij določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. TemaTema natečaja je narava v območjih Natura2000. Udeleženci so vabljeni, da skozi fotografije prikažejo lepoto okolja na teh območjih. Kdo lahko sodeluje?Natečaj je namenjen vsem polnoletnim osebam in je brezplačen. Tehnične zahteve fotografijeFotografija mora biti v formatu JPEG v najmanjši velikosti 3600x2400 (širina X višina) ali v večji z enakim razmerjem stranic (3:2). Dovoljene so tako barvne kot črno-bele fotografije. Dovoljene so fotografije pokrajin, živali, rastlin in makro fotografije. Dovoljene so le horizontalne postavitve fotografij (zaradi formata okvirjev na razstavi). S prijavljeno fotografijo se ne sme sodelovati na drugih natečajih. Fotografije, ki niso v skladu s pravili natečaja, ne bodo upoštevane. Fotografiji mora biti priloženo ime in priimek avtorja in ime/naslov fotografije. Nagrade in podelitev nagrad20 najbolje uvrščenih bo prejelo praktične nagrade in izdelke projekta Life for Lasca. Zmagovalec bo prejel denarno nagrado v vrednosti 250 €. Drugouvrščeni bo prejel denarno nagrado v vrednosti 150 €. Tretjeuvrščeni bo prejel denarno nagrado v vrednosti 50 €. Čas trajanja natečajaNatečaj se prične 1.1.2020 in traja do vključno 31.12.2020. V roku 3 mesecev po zaključku natečaja bodo razglašeni in objavljeni zmagovalci in fotografije, izbrane za fotografsko razstavo. PrijavaSledite povezavi https://www.lifeforlasca.eu/page/fotonatecaj/ in izpolnite prijavnico. 

Na dan 20. oktober 2019 Svet Evrope in vse države podpisnice Evropske konvencije o krajini praznujejo tretji mednarodni dan krajin, ki naslavlja »KRAJINE IN VODE« ter pozornost usmerja predvsem v prepoznavanje pomena voda v krajini.   Evropska konvencija o krajini je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in o načrtovanju krajin ter o ozaveščanju javnosti o pomenu krajin. V konvenciji izraz »krajina« pomeni območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov.  Obravnava naravno, podeželsko, mestno in primestno krajino, vključuje celinske in morske vode ter se nanaša se na izjemne, običajne in degradirane krajine. Konvencija podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih morajo države podpisnice pri razvojnih politikah, strategijah, programih in pri mednarodnem sodelovanju, upoštevati. Konvencijo o krajini je do danes podpisalo že 41 držav in od tega 39 tudi ratificiralo. Slovenija je konvencijo podpisala marca 2001, ratificirala julija 2003 (Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini, U.l.RS, št.74/2003) in s tem jasno izrazila namero, da bo vidik varstva, upravljanja in načrtovanja krajin upoštevala v vseh procesih trajnostnega razvoja in varstva okolja. Ob priložnosti obeleževanja mednarodnega dneva krajine so parterji projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za krajinsko politiko, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor organizirali zaključno konferenco in predstavili koncept Krajinske politike Slovenije, ki je zastavljen kot sistemski okvir za delovanje družbe na področju urejanja krajine. Prvi cilj tovrstnega delovanja je povečanje skrbi za varstvo in razvoj krajine kot zagotovilo za večjo kakovost bivanja, gospodarski razvoj in krepitev identitete. Vabimo vas, da si pogledate tudi novico Svet Evrope: https://www.coe.int/en/web/landscape/-/20-october-2019-third-international-landscape-day-of-the-council-of-europe    

Sobota, 12. oktober ob 10.00 Grad na Goričkem, dvorišče Na gradu na Goričkem se je 12. oktobra v organizaciji Javnega zavoda Krajinski park Goričko odvijal že 14. Grajski bazar. Na grajskem bazarju so lokalni ponudniki predstavili svoje izdelke, podeljena so bila priznanja za najtravnik in najsadovnjak, z odličnim glasbenim nastopom je dogodek popestrila tudi Dorina Gujt. V sklopu projekta Life Naturaviva so se na dogodku izvajale ustvarjalne delavnice, kjer so se najmlajši in njihovi starši preizkusili v izdelovanju brošk z slikami metuljev, obeskov v obliki živali, barvanju pokrajine Goričkega in izdelovanju stolpov iz koruznih storžov. Udeleženci delavnic so tako na zabaven način spoznali številne vrste živali, biodiverziteto Goričkega in njen pomen ter tudi delo Krajinskega parka Goričko.  V sklopu projekta je bilo izvedeno tudi vodenje po razstavi tujerodnih invazivnih vrst, kjer so obiskovalci imeli priložost spoznati kaj so invazivne tujerodne vrste, katere so najbolj problematične vrste pri nas in kako jih pravilno odstranjevati. Številni obiskovalci so delili svoje svoje izkušnje s katero od vrst, večina pa jih je bila presenečena nad vplivi invazivnih tujerodnih vrst na lokalno biodiverziteto.   

Grajski bazar 2019, štirinajsti po vrsti V soboto, 12. oktobra 2019, so grajsko dvorišče napolnili razstavljavci ročno izdelanih predmetov za vsakdanjo in praznično rabo ter z dobrotami z goričkih kmetij. Z obiskom sta nas počastila predsednik državnega zbora, mag. Dejan Židan, predsednik skupnosti Naravnih parkov Slovenije, g. Robert Smrekar, županja občine Grad, Cvetka Ficko in podžupan občine Moravske Toplice, Andrej Baligač. Na grajskem bazarju so zaslužni prejeli naziv Skrbnik narave, javno pohvaljeni in nagrajeni so bili prejemniki priznanj za NAJ travnik in NAJ sadovnjak. Nazivi z NAJ so namenjeni tistim, ki najbolje skrbijo za biotsko pester življenjski prostor na travnikih z največjim številom raznolikih rastlin in za sadovnjake, kjer ohranjajo stare visokodebelne sorte dreves, kjer v duplih živijo ptice, ki skrbijo za ravnovesje žuželk v sadovnjaku in širše.  Naziv Skrbnik narave v Krajinskem parku Goričko se podeli zaslužnim podjetjem organizacijam, družinam in posameznikom, ki s svojim delom in investicijami prispevajo k doseganju cilja ohranjanje življenja v zavarovanem območju narave in evropski varovani naravi ali območju Natura 2000. Podelitvi priznanj, zahval in nagrad je sledila zasaditev tretjega drevesa v spomin na 30 let brez železne zavese in 100 let združitve s Slovenci. Sobota 12. oktobra je bila hkrati zadnji dan DEKD ali dnevi evropske kulturne dediščine, kamor se Javni zavod Krajinski park Goričko vključuje kot upravljavec gradu in grajskega parka, ki sta v lasti R Slovenije in ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Zaposleni so v grajskem parku pred gradom zasadili dva tulipanovca že dan prej medtem ko so drevo vrste ginko v grajskem parku zasadili mag. Dejan Židan, Robert Smrekar, Gregor Domanjko in dr. Stanko Kapun. Lokacije in izbor je bil določen in dogovorjen s konservatorjem iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, Miranom Krivcem. Protokolarnemu delu obiska je sledil program za otroke s Pepelko in nastop Dorine Gujt in Borisa Vučkiča. Na grajski terasi so se odvijale ustvarjalnice za otroke, za odrasle je bilo izvedeno vodenje po razstavi slik s tujerodnimi invazivnimi vrstami. Skorajda že pred zaključkom, nas je uradni skrbnik najstarejše trte na svetu, modre kavčine na Lentu, Stanislav Kocutar. Med obiskom je obljubil svojo prisotnost pri spomladanski rezi potomke trte v 2020, ki raste na latniku pred gradom. Za kulinariko je skrbela gostilna RAJ od Grada.  SKRBNIK NARAVE  V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO 2019 Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko so tretjič z javno zahvalo imenovali Skrbnike narave v 2019.  Letošnjih šest prejemnikov se pridružuje 26 že imenovanim v preteklih letih. Elektro Maribor d.d., OE Murska Sobota Elektro Maribor je elektrodistribucijsko podjetje, ki že vrsto let aktivno sodeluje pri zamenjavi in nameščanju novih gnezdilnih podstavkov za belo štorkljo. Bele štorklje si gnezda najraje spletejo na elektro drogovih, zato je za ohranitev štorkelj in za zagotavljanje nemotene elektro-oskrbe bistveno, da je pod gnezdom ustrezen gnezdilni podstavek. Elektro Maribor in Javni zavod Krajinski park Goričko od leta 2010 aktivno sodelujeta pri varstvu bele štorklje. Skupaj sta izdelala in namestila gnezdilne podstavke na 16 lokacijah na območju Goričkega in bližnje okolice. Iz obnovljenih gnezd je na Goričkem v tem obdobju uspešno poletelo 146 mladih belih štorkelj. Goričanka, podjetje za trgovino, turizem in gostinstvo Trdkova d.o.o. Na dimniku nekdanje pekarne ob železnini Trgovskega podjetja Goričanka Kalamar v Gornji Petrovcih je že mnogo let gnezdo bele štorklje, ki tam občasno tudi gnezdi. Nazadnje je mladič iz tega gnezda uspešno poletel leta 2016. Letos spomladi je lastnik podjetja Srečko Kalamar Javni zavod Krajinski park Goričko obvestil, da namerava podjetje sanirati streho stavbe. Ob zamenjavi strehe so se v podjetju Goričanka Kalamar odločili, da dimnika v celoti ne bodo podrla, temveč da ga bodo znižali in statično stabilizirali. Ob strokovnem svetovanju zaposlenih v Javnem zavodu Krajinski park Goričko se je gnezdo štorklje prestavilo, dimnik so znižali in gnezdo ponovno namestili na obnovljen ter varen dimnik za ljudi in štorklje. S skupnimi močmi je bilo gnezdo bele štorklje uspešno popravljeno in utrjeno, vsi vpleteni pa že nestrpno pričakujejo na varen prilet štorkelj in njihovo ponovno gnezditev v Gornjih Petrovcih v letu 2020. Nabergoj, veterinarski inženiring d.o.o. iz Moravskih Toplic Skoraj ne mine leto, da prebivalci Goričkega ali prebivalci drugih krajev v Pomurju ne bi Javni zavod Krajinski park Goričko obvestili o poškodovani ali onemogli beli štorklji, ki potrebuje pomoč. Najpogosteje so to mlade štorklje, ki jih bodisi poškoduje kakšna vremenska neprilika bodisi kak plenilec. Pri reševanju in primarni oskrbi jim vsa leta na pomoč nesebično priskočijo v družinskem veterinarstvu Nabergoj, še posebej ga. Smilja Nabergoj. Dolgoletne izkušnje in hitra ugotovitev težav pri štorkljah se najpogosteje odrazi v uspešni rehabilitaciji teh lepotic goričkega neba in njihovi uspešni vrnitvi nazaj v naravo. Brez Smilje Nabergoj bi bilo na Goričkem in v Pomurju zagotovo manj štorkelj. Družina Ficko - Berke iz Krašč Člani družine Ficko- Berke iz Krašč so veliki ljubitelji narave, še posebej ptic. Z namenom, da pticam, ki gnezdijo v duplih, v svoji okolici omogočijo gnezdenje in jih pri tem lahko še opazujejo, so člani družine v preteklih letih izdelali in namestili večje število različno velikih gnezdilnic za različne vrste ptic. Ptice so se zelo dobro odzvale na postavljene gnezdilnice. V njih so gnezdile smrdokavra ali upkaš, brglez, lesna sova in druge vrste. Letos sta v njihovem sadovnjaku in goricah v gnezdilnicah gnezdila kar 2 para pogorelčkov, kar je postal že redek pojav na Goričkem. Andrej Cifer 13. septembra 2019, je bila v Kančevcih odprta prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Razstava se nahaja v nekdanji šoli, v kateri imajo svoje poletno zatočišče netopirji vrste mali podkovnjak, ki na podstrešju šole kotijo mladiče. Domačini so razstavo zelo dobro sprejeli in tudi obiskovalci iz drugih delov Goričkega in izven so vse pogostejši. K vsemu je znatno pripomogel Andrej Cifer. Čeprav s stalnim naslovom v Rakičanu, večino časa preživi na Goričkem v Ivanovcih in Kančevcih. Andrej je v svojem prostem času skupaj z očetom obnovil prostor, kjer je danes razstava PreŽiveti z netopirji in sosednje prostore v nekdanji šoli. S tem je znatno pripomogel k temu, da so se v nekdanjo šolo zopet vrnili ljudje in imajo v njej ugodne življenjske pogoje netopirji ter da skupaj spreminjamo odnos ter predsodke ljudi o tej živalski skupini. Andrej je ob tem pomagal pri spremljanju stanja kotišča malih podkovnjakov in pridobitvi podatkov, ki so pomembni za njihovo dolgoročno ohranjanje v Kančevcih in na Goričkem. Jurij Štravs K ohranitvi kotišča malega podkovnjaka v Kančevcih je v veliki meri prispeval pater, brat Jurij Štravs. Leta 2014 so strokovnjaki za netopirje odkrili skupinico malih podkovnjakov na podstrešju nekdanje šole v lasti Župnije v Kančevcih oz. rimokatoliške cerkve. To je drugo znano zatočišče za to vrsto na Goričkem. Porodniški skupini malega podkovnjaka je grozilo uničenje zaradi zelo slabega stanja strehe. Ko je Javni zavod Krajinski park Goričko leta 2016 pristopil k župniku, bratu Juriju, in mu predlagal rešitev za ohranitev skupine netopirjev v nekdanji šoli, je bil prav brat Jurij tisti, ki je člane Župnije Kančevci prepričal k sodelovanju pri obnovi strehe in kasnejši vzpostavitvi razstave o netopirjih. Brat Jurij kot vezni člen med predstavniki Župnije Kančevci in Javnim zavodom Krajinski park Goričko je s svojo predanostjo in vizijo v veliki meri pripomogel k dolgoročni ohranitvi kotišča malega podkovnjaka v nekdanji šoli v Kančevcih.   NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko 2019 Namen izbora NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko v 2019 je opozoriti lastnike travnikov in splošno javnost na pomembno naravovarstveno vrednost travnikov ter jih spodbuditi, da še naprej ohranjajo travnike v ekstenzivni rabi, saj bodo samo na ta način ostali življenjski prostor za redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste na Goričkem.Na izbor za NAJ travnik na Goričkem se je v 2019 prijavilo 12 lastnikov, ki imajo svoje travnike v Kruplivniku, Prosečki vasi, Gornjih Petrovcih, Lucovi, Čepincih, Dolencih, Budincih, Križevcih,Lončarovcih in Ivanovcih. Zmagovalec za NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko v 2019 je travnik v lasti Franca Ažmana v Dolencih. Travnik Franca Ažmana sodi med vrstno najbolj bogate travnike na Goričkem. Na travniku rastejo posamezna drevesa in grmovje, ki služijo predvsem pticam vrste  rjavi srakoper in veliki skovik za prežanje iz višine pri lovu na žuželke, ki se gibljejo na tleh. Travnik se kosi dvakrat na leto in se ne gnoji. Franc Ažman krmo iz travnika uporablja za krmo oslom, ki so na pašniku v bližini stanovanjske hiše. Košnja je prilagojena razvoju metuljev mravljiščarjev. Od leta 2015 je travnik vključen v kmetijsko okoljsko podnebna plačila. Drugo mesto na izboru za NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko je zasedel travnik v lasti Janeza Gašparja iz Čepincev, po številu točk je tretje mesto pripadlo travniku v lasti Sabine Fartelj iz Lončarovcev. Priznanja in zahvale za sodelovanje so prejeli:Mirjana Časar, Aleksander Bagar, Marta in Jožef Ornik, Bram Dhont in Breda Smej, Emil Novak, Tomi Baaron, Štefan Malinovič in Alojz Grah.   NAJ visokodebelni sadovnjak v Krajinskem parku Goričko 2019. Naziv NAJ sadovnjak se podeljuje tistim, ki se trudijo ohranjati visokodebelne ali senožetne sadovnjake s starimi sadnimi sortami. Visokodebelni sadovnjaki so vir zdravega sadja, ki ga je moč pridelati brez kemičnih sredstev, nudijo prijeten, senčen in živ prostor za oddih in so kot senožet tudi za krmo domačim živalim. V njih so svoj prostor našle tudi raznolike prostoživeče, divje, živali in rastline, ki so naselile dupla kot npr. smrdokavra ali upkaš in veliki skovik, ponekod v sadovnjaku najdemo tudi bele narcise. Pri izboru je v 2019 sodelovalo 11 lastnikov. Naj visokodebelni travniški sadovnjak v Krajinskem parku Goričko v letu 2019 ima dr. Maja Šeruga iz Andrejcev. Visokodebelni sadovnjak dr. Maje Šeruga je vzorčen primer, kako naj bi/morajo lastniki skrbeti za to vrsto sadovnjaka. Vsa drevesa so primerno negovana, brez bele omele, primerno obrezana, sadeži pobrani, trava pokošena. Sadovnjak je mozaik različnih sort in vrst sadnega drevja; različne sorte jablan, hrušk, češenj, nešplje, slive, orehi. V deblih starih dreves so dupla in gnezdilnice za ptiče. Travnik pod sadovnjakom je vzdrževan ekstenzivno, kosi se dva do trikrat na letno brez dognojevanja.  Skratka sadovnjak je vir zdravega sadja, dom številnim rastlinam in živalim in sadovnjak, ki je lep na oko v kulturni krajini. Drugo mesto prejme Marija Gračner iz Lončarovcev.  Tretje mesto prejme Olga Bedöke iz Ratkovcev.   Priznanja in zahvale za sodelovanje so prejeli: Miran Hujs, Ratkovci; Sidonija in Jožef Koltaj, Kančevci; Marija Srejš, Kukeč; Gizela Kranjec, Lončarovci; Ludvik Rocner, Lončarovci; Küplen Janez, Prosečka Vas; Cecilija in Štefan Franc, Kovačevci; Ludvik Fujs, Vidonci Vsem sodelujočim se zahvaljujemo in čestitamo ter vabimo vse, ki se želite zapisati med Skrbnike narave, lastnike NAJ travnika in NAJ sadovnjaka k sodelovanju v naslednjem letu, saj smo v Javnem zavodu Krajinski park prepričani, da je še veliko takšnih, ki jim je mar za ohranjanje bitij iz narave, lepot kulturne krajine in zdravega okolja za vse.

V petek, 20. septembra 2019 je bil ob 16:00 zaključen 11. Fotografski natečaj za NAJ fotografijo Krajinskega parka Goričko, ki ga je razpisal Javni zavod Krajinski park Goričko letošnjo pomlad. Tema letošnjega natečaja za učence je bila: POIŠČI SRCE V GORIČKI NARAVI, ki jo je predlagalo Zdravilišče Radenci, tri srca, kar je vsebinsko primerno tudi v jubilejnem letu praznovanja 100 letnice pridružitve s sloganom Prekmurje v srcu. Odrasli so se v natečaju ukvarjali z makrofotografijo, njihova tema je bila: NARAVA GORIČKEGA IZ MAKRO PERSPEKTIVE; tema se navezuje makro fotografijo narave. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tomo Jeseničnik, Tomaž Koltai in Zoran Norčič je prispele fotografije ocenila in določila zmagovalne. V kategoriji sodelujočih učencev je bila zmagovalna fotografija Krompirček sreče, avtorja An Šnepfa, učenca OŠ Gornji Petrovci. Na temo makrofotografije je komisija kot zmagovalno fotografijo izbrala Velike očke, Dejana Rocnerja iz Lončarovcev. Vse fotografije so razstavljene v grajski galeriji v prvem nadstropju palacija gradu, kjer bodo na ogled do 28. februarja 2020 po urniku, ko je grad odprt za obiskovalce. Vabljeni k občudovanju NAJ Goričkih fotografija 2019 v srčkastih, srčnih in perspektivah od blizu. (fotodokumetacija dogodka: Zoran Norčič)

Sobota, 7. september 2019 ob 20. uri Grad Grad, dvorišče Vstopnine ni.  V okviru projekta LIFE NATURAVIVA je 7. septembra potekal še zadnji filmski večer pod zvezdami v letu 2019. Film ”ZADNJI LEDENI LOVCI” je predstavil zgodbo sodobne generacije lovcev iz Inuitske skupnosti vzhodne Grenlandije; zgodbo, ki je najbrž zadnje poglavje v njihovi 4.000 letni zgodovini. V glavni vlogi sta bila Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z ulovom, ki ga ulovita sama. Zaradi globalizacije, kjer so pred stotimi leti še lovili plen s kajakom in harpuno, sedaj lovijo plen izključno še s puško in gliserjem. V le 100-ih letih se je njihovo življenje obrnilo povsem na glavo. Zaradi deževnega vremena je bilo predvajanje premeščeno v viteško dvorano, kar pa ni zmotilo lepe množice obiskovalcev poletnega kina. 

Na gradu Grad je od četrtka 29.8.2019 odprta razstava z naslovom ”Invazivne tujerodne vrste, naše nezaželene sosede”. Z razstavo želimo obiskovalcem predstaviti najpogostejše in najnevarnejše invazivne tujerodne vrste, ki so že prisotne v Sloveniji in tudi tiste, ki so potencialno nevarne. S tem želimo razširiti njihovo prepoznavnost, opozoriti na nevarnosti, ki jih povzročajo ter ukrepe s katerimi lahko preprečijo njihovo širjenje. Razstava se nahaja neposredno ob največjem gradu v Sloveniji in je prosta za ogled. Razstavo je omogočilo Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe v letu 2019.  Vabljeni, da jo obiščete.

Objava 2. Natečaja za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov v Termalno Panonski Sloveniji Turistična zveza Slovenije razpisuje 2. Natečaj za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov v Termalno Panonski turistični regiji. Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je Sloveniji podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. V projektu za ta naziv sodeluje tudi Turistična zveza Slovenije z natečajem za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov. Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen iz dveh kategorij: 1. Prehranski spominki 2. Kuhinjski pripomočki Prijavo za sodelovanje (v prilogi) pošljite na mail info@turisticna-zveza.si najkasneje do 20.9.2019. Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo (pošljejo) na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, najpozneje do 30. septembra 2019, do 10. ure. Ocenjevanje bo potekalo oktobra 2019. Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran. Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Ljubljani, 11. novembra 2019, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski spominki Termalno Panonske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled. Razpisno dokumentacijo in prijavnico najdete tukaj. 

Akcijo razpisuje Turistično kulturno športno društvo Pečarovci  Več informacij: Razvojni zavod občine Puconci, 02 545 96 70, 041 346 636.  Društvo vabi poljedelce, vrtičkarje, ljubitelje narave, sadjarje k sodelovanju v natečaju in razstavi naj kmetijskih pridelkov Pomurja Ges mon pa najvejkše, najvekšo v letu 2019. Iščejo najtežji grozd, jabolko, papriko, hruško, krompir, koruzo, bučo in krmilno peso (burgolo). Lastnike največjih pridelkov bodo nagradili. Hkrati iščejo lastnika naj umetniške stvaritve narave - najbolj poseben pridelek po obliki - pridelek je lahko karkoli, kar raste pri nas. Pomembno:Pridelke oddate v VGD Pečarovci v petek, 13. septembra med 18. in 20. uro.Otvoritev razstave bo v VGD Pečarovci v nedeljo, 15. septembra ob 12. uri.Razglasitev rezultatov bo  v nedeljo, 15. septembra ob 16. uri.

Četrtek, 15. avgust 2020 Grad na Goričkem V četrtek, 15.8.2019 se je na dvorišču gradu Grad v sklopu projekta LIFE Naturaviva odvijal tretji poletni kino. Predvajan je bil dokumentarni film "Povedka o jezeru”, ki nam je predstavil naravo tisočerih jezer Finske. Prikazani so bili čudoviti posnetki živali, predstavljeni pa so bili tudi drobci finske mitologije in starih verovanj, ki so vsi močno povezani z naravo.  Dogodka se je udeležilo približno 60 obiskovalcev. 

Sobota, 3. avgust 2019 Gornji Slaveči V Gornjih Slavečih se je v soboto 3. avgusta 2019 odvijalo Regijsko tekmovanje oračev Pomurja, na katerem so se zbrali najboljši orači regije, kmetovalci, lokalni ponudniki domačih izdelkov in številni drugi obisovalci. Na dogodku je bil prisoten tudi Javni zavod Krajinski park Goričko. Na stojnici parka so se predstavile aktivnosti projekta LIFE Naturaviva, obiskovalci pa so bili seznanjeni tudi s konkretnimi primerki in lastnostmi najpogostejših invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki jih najdemo na Goričkem. Številni obiskovalci so se z nekaterimi vrstami srečali prvič, nemalo število obiskovalcev pa je za določene vrste prvič izvedelo, da so invazivne.   

Javni zavod KP Goričko skupaj s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na Goričkem že od leta 2009 namešča gnezdilnice za ptice sekundarne duplarje. Duplarji so tiste ptice, ki si ne pletejo gnezd, temveč gnezdijo v duplih dreves. Žolne in detli si dupla izdolbejo sami. Sekundarni duplarji so tiste ptice, ki le zasedejo naravna dupla ali opuščena dupla žoln. Mednje spadajo velika sinica, poljski vrabec, pogorelček, škorec, smrdokavra in veliki skovik. V zadnjih desetih letih smo s skupnimi močmi namestili več kot 370 gnezdilnic. V letošnjem letu so največ gnezdilnic zasedli škorci, tem so sledile velike sinice. Nekaj gnezdilnic so zasedli poljski vrabci (7), brglez (2), pogorelček (5), postovka (2). Za razliko od leta 2018, sršeni gnezdilnic skorajda niso zasedli. Veliki skovik (Otus scops) V 19 gnezdilnicah je gnezdil veliki skovik, edina prava selivka med slovenskimi sovami. V največjem številu se pojavlja na Krasu in ob obali, tema območjema pa že sledi Goričko in prav zato je veliki skovik kot kvalifikacijska vrsta varovan na območju Natura 2000 Goričko. Nestanovitno poletno vreme ni ugodno vplivalo na gnezdenje skovikov, saj so ti gnezdili pozneje kot ponavadi. Mladiči velikega skovika so bili v gnezdilnicah še celo v začetku avgusta, kar je izjemno pozno, če vemo, da se na selitev odpravijo po 15. avgustu. Od 19 gnezd, jih je bilo šest neuspešnih. V štirih gnezdilnicah so skoviki opustili valjenje jajc, eno gnezdo z mladiči so uplenile kune, medtem ko je v enem primeru močno neurje uničilo gnezdo, saj je močan veter drevo z gnezdilnico in jajci izruval. Kljub temu je bilo v gnezdilnicah zabeleženih 51 poletelih mladičev. Smrdokavra (Upupa epops) Smrdokavra ali po domače upkaš je prav tako kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko in za razliko od velikega skovika potrebuje več časa, da sprejme gnezdilnice. Od pričetka nameščanja so gnezdile le v par gnezdilnica. V zadnjih dveh letih pa so zasedle precej več gnezdilnic. V letu 2018 so gnezdile že v 12 gnezdilnicah in letos v 14 gnezdilnicah. V nekaterih gnezdilnicah so gnezdile celo dvakrat. Nekaj parov smrdokaver je gnezdilo v že znanih duplih dreves, v katera se smrdokavre vračajo vsako leto. Ohranjanje in varstvo teh dupel je zato še toliko pomembnejše. Veseli nas, da tudi lastniki dreves z dupli vsako leto nestrpno pričakujejo vrnitev smrdokaver. Letos smo pregled gnezdilnic pričakali polni pričakovanj, saj smo imeli nalogo ponovno »uloviti« deset velikih skovikov, katerim so člani DOPPS v lanskem letu namestili GPS oddajnike. Namen teh oddajnikov je bilo beleženje selitvene poti velikih skovikov z Goričkega v Afriko. Uspešno so bili ponovno ulovljeni štirje veliki skoviki, katerim smo oddajnike sneli in jih nato izpustili nazaj v svobodo. Skoviki so odlično opravili svojo nalogo, saj so to prvi podatki o selitvenih poteh naših skovikov. Zimo so preživeli v Nigeriji. Ob vračanju na Goričko so na dan ob ugodnih vetrovih preleteli tudi več sto kilometrov, kar je še posebno izjemno za majhno ptico, ki tehta toliko kot tablica čokolade.

Prvi septembrski dan je bil posvečen slovenski pesmi pod motom Zvezde na nebu žare, ki jih je zapela izjemna Manca Izmajlov v priredbah Benjamina Izmajlova in spremljavi posnete glasbe ruskega državnega simfoničnega orkestra kinematografije. Benjamin Izmajlov je spremljal Manco tudi na violini in nekaj pesmi zaigral sam. Manca poje v 20 jezikih, tako je občinstvo presenetila s petjem še v nemščini, ruščini in italijanščini. Prisotni so bili nad koncertom navdušeni, zadovoljna sta bila tudi umetnika, ki sta bila prvič na gradu na Goričkem. V pogovoru po koncertu sta nam zaupala, da se bosta še vrnila.

Petek, 24.5.2019 Grad na Goričkem “Planet ne zmore več prenašati neumornega izčrpavanja virov. Ogroženo je podnebje, ogrožena je narava in ogroženi smo ljudje. Na nas je, da poiščemo boljše in odgovornejše načine življenja na Zemlji." Na dan evropskih parkov, v petek 24.5.2019, je JZ KPG nagradu Grad v sklopu projekta Life Naturaviva organiziral prvi letošnji poletni kino pod zvezdami. Sezono je otvoril dokumentarni film ”HOME" ali "Zemlja, naš dom”, francoskega režiserja Yanna Arthusa Bertranda. Film z izjemnimi posnetki pokrajin in odlično naracijo poskrbi, da gledalec prične razmišljati o vplivih človekove dejavnosti na naravo in krhko naravno ravnovesje ter ga spodbuja k razmišljanju o vzrokih za težave, s katerimi se kot globalna družba vsakodnevno soočamo. Projekcije filma se je udeležilo več kot 65 obiskovalcev. Tisti, ki ste film zamudili, si ga lahko ogledate na spletnem portalu Youtube.  

Projekt GreenExercise se je začel snovati decembra 2015 in je bil kot prvi projekt potrjen v programu čezmejnega sodelovanja z Madžarsko se je začel izvajati 1. 8. 2016. V treh letih je bilo izvedeno: 9 gibalnih zelenih parkov, 5 turističnih produktov, 5 turističnih paketov, 2 kolesarski počivališči, 5 kolesarskih tur za mobilno aplikacijo, 1 skupno usposabljanje kolesarskih vodnikov, ki imajo licenco Planinske zveze Slovenije, 10 delavnic na temo: naravoslovje, zdrav način življenja, ekološko kmetovanje, 1 oprema za nastanitveno središče, 5 predstavitvenih izletov. Včeraj, 22.7.2019, smo uporabi predali še zadnji gibalni zeleni park pri nastanitvenem središču Peterloug v Markovcih in na tiskovni konferenci predstavili vse pridobitve. O tem je poročala tudi RTV v Slovenski kroniki 22.7.2019. (https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174628608, min:7:42) Zahvala velja vsem sodelujočim partnerjem in ljudem, ki so izvedli vse aktivnosti. Čeprav na Goričkem, v Porabju in Őrségu ni visokih gora, slapov in jam, ki privabljajo obiskovalce v zahodno Slovenijo, prihajajo semkaj ljudje na oddih, ker iščejo mir in uživajo v slikoviti kulturni krajini treh narodov peš ali na kolesu. In res se lahko odpočijejo in skrijejo tudi pred sevanjem mobilnega omrežja v kotičke brez signala ter zadovoljijo vsem svojim biološkim potrebam, ki so hrana, pijača, gibanje, sprostitev in spanje. Slovenska kronika min 7:42, 22.7.2019 Več o vsebini projekta. Besedilo in sllika: S. Dešnik

April 2019  Javni zavod Krajinski park Goričko  Druga številka novičnika LIFE NATURAVIVA je posvečena biodiverziteti vrtov in sadovnjakov. Vsebuje zanimiva dejstva praktične nasvete za ohranjanje biotsko pestrega vrta. Zaradi bližine domov ljudi so vrtovi in sadovnjaki pogosto spregledani kot življenjski prostor rastlin in živali, čeprav po pomenu nikakor ne zaostajajo za drugimi življenjskimi prostori. Predstavitev biodiverzitete dodatno dopolnjuje kratek povzetek predavanj dveh gostujočih strokovnjakov - Miše Pušenjak in dr. Danila Bevka. V fizični obliki bodo novičnik konec aprila po pošti prejela vsa gospodinjstva na območju Krajinskega parka Goričko, ostali pa lahko novičnik dobite na stojnicah projekta LIFE NATURAVIVA.  V digitalni obliki je novičnik na voljo na spodnji povezavi. Vabljeni k branju!  Novičnik vrt in sadovnjak

Ali se netopirji zapletajo v lase? Ali netopirji napadajo ljudi in jim pijejo kri? Takšne in podobne neresnične vraže so netopirjem naredile veliko škode. Preganjati so jih začeli iz kleti in podstrešij in na odprtine v stavbah z zatočišči netopirjev nameščati mreže. Zato se je njihovo število začelo zmanjševati. Ne zavedajoč se, da ti edini, aktivno leteči sesalci pri nas, spadajo med najpomembnejše živalske skupine za človeka, saj z lovljenjem nočno aktivnih žuželk vplivajo na njihovo številčnost. Določene vrste netopirjev si za domovanja izbirajo mirna in temnejša mesta v stavbah, zato je naš pozitiven odnos do njih še toliko pomembnejši. Eno izmed njihovih najpomembnejših zatočišč v vzhodni Sloveniji predstavlja grad Grad na Goričkem, zato smo se v Javnem zavodu Krajinski park Goričko odločili, da netopirjem posvetimo dogodek, ki smo ga poimenovali »Preživi večer z netopirji na gradu Grad na Goričkem«. Na dogodku 5. julija 2019 so tako otroci lahko iz papirja izdelovali netopirčke in iz lesa sestavljali netopirnice, ki jih bodo namestili doma na fasade ali drevesa in spremljali, ali se bodo v njih naselili netopirji. Vzporedno z delavnicami sta se vrtela dokumentarna filma o netopirjih. Malo pred sončnim zahodom smo prisluhnili Jasmini Kotnik iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Jasmina nam je v zanimivem predavanju predstavila posebnosti netopirjev in vrste, ki živijo v Sloveniji, na Goričkem in na gradu Grad. Po sončnem zahodu smo imeli priložnost opazovati izletavanje navadnih netopirjev iz cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu, v kateri je ena izmed dveh porodniških skupin te vrste na Goričkem.  Ob zaključku večera smo z »zvezdogledom« Bojanom Jandrašičem spoznavali misterije vesolja, za ljubitelje filmov pa smo na grajskem dvorišču predvajali črno-belo grozljivko Nosferatu. Podoben dogodek bo sledil 13. septembra 2019 v Kančevcih, kjer bomo odprli prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji.Besedilo in slika: Gregor Domanjko

Natečaj razpisujemo v okviru sodelovanja uprav zavarovanih območij KP Goričko, NP Raab in NP Őrség. Namenjen je krepitvi sodelovanja osnovnih šol na območju trideželnega parka. V šolskem letu 2018/19 smo prejeli 84 del iz Krajinskega parka Goričko, Naravnega parka Raab in Narodnega parka Őrség. Učenci so dela pripravili v ekipah. Naslov natečaja in knjižna predloga za ustvarjanje je bila zgodba avtorice Dese Muck, Kakšne barve je svet. Učenci so se pod vodstvom mentorjev lotili ustvarjanja in razmišljali o prijateljstvu, drugačnosti, pestrosti... Vsi sodelujoči so se zelo potrudili, za kar si zaslužijo pohvalo. Iz njihovih del lahko razberemo, da so o tematiki razmišljai in svoje razumevanje pestrosti sveta prenesli na papir ali ga prelili v skulpturo/model. Ocenjevanje del je potekalo 11. aprila 2019 na šoli v kraju St. Martin an der Raab v Avstriji. Tričlanska žirija v sestavi Bojana Keršič Ružič, Eveline Schlager in Kovacs Szilard so pregledali vsa dela in izbrali najboljša v vsaki državi. Iz osnovnih šol na območju KPG smo poleg ilustracij prejeli tudi modele/skulpture, zato se je žirija odločila, da jih oceni ločeno. Avtorji najbolje ocenjenih del v KPG so učenci iz POŠ Bodonci, OŠ Cankova, OŠ Kuzma in OŠ Puconci. Vsa dela bomo zbrali v elektronski publikaciji. V mesecu juliju bodo razstavljlena na šoli v kraju St. Martin an der Raab. Od avgusta do novembra bodo na ogled obiskovalcem gradu Grad.  Za mlade ustvarjalce, ki so se uvrstili na prva 3 mesta, bomo skupaj z NP Raab pripravili srečanje ter zabavno in poučno spoznavanje narava Naravanega parka Raab. Srečali se bomo 7. junija 2019 ob 9.00. 

Četrtek, 21.3.2019 ob 17.00  Grad na Goričkem Javni zavod Krajinski park Goričko je v sodelovanju z Čebelarsko zvezo Pomurja organiziral strokovno predavanje dr. Danila Bevka z naslovom ”Pomembnost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti”. Dr. Danilo Bevk je na predavanju predstavil nepogrešljivo vlogo opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti in biodiverzitete, ter hkrati opozoril na nevarnosti, ki pretijo opraševalcem. Posebno pozornost je namenil tudi vlogi divjih opraševalcev, ki jo zaradi domačih čebel velikokrat spregledamo. Pestrost in ekosistemska vloga slednjih je namreč lahko veliko večja od tiste, ki jo opravljajo domače čebele.    

Na sedežu Javnega zavoda Krajinski park Goričko je potekal že 6. finale Kviza o naravi in človeku. V finalu je tekmovalo 5 ekip iz goričkih osnovnih šol. Največ točk so s spretnim premagovanjem izzivov zbrale Püconske veverice.  V Kvizu o naravi in človeku na območju Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség v šolskem letu 2018/19 je tekmovalo 14 ekip iz 5 osnovnih šol iz Pomurja (OŠ Grad, OŠ Kuzma, OŠ Puconci, OŠ Cankova, OŠ Šalovci). Učencem je pomagalo 9 mentorjev, ki so omogočili, da smo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko lahko izvedli 6. Kviz o naravi in človeku na območju Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. Učenci so v treh spletnih sklopih reševali naloge, katerih rdeča nit so bili TRAVNIKI. V prvem, splošnemu delu, so očenci spoznavali vrste travnikov in njihove previvalce. Naloge v drugem sklopu so pripravili strokovnjaki v okviru projekta LIFE ARTEMIS. Učenci so pri reševanju tega sklopa spoznavali tujerodne invazivne vrste ter posledice vnašanja teh vrst v naše okolje. Cilj tretjega, raziskovalnega sklopa je bil prepoznavanje tipov travnikov na terenu in lov za rastlinskimi in živalskimi vrstami.  V finalni del se je uvrstilo najboljših pet ekip, ki so na gradu Grad tekmovale brez pomoči mentorjev. Naloge v finalnem delu so pripravili strokovnjaki v JZ KP Goričko. Učenci so morali uporabiti pridobljeno znanje ter ga spretno uporabiti v miselnih in spretnostnih izzivih. Največ točk je osvojila ekipa Püconske veverice iz OŠ Puconci. Sledile so Brihtne glavce iz OŠ Cankova. Ekolegende iz OŠ Puconci in Goričanke iz OŠ Grad so se uvrstile na tretje mesto. Sledile so Eko lisice iz OŠ Puconci. Čestitamo učencem in mentorjem vseh 14 ekip, ki so pridno raziskovali in reševali naloge v šolskem letu 2018 19. Želimo si, da bodo pridobljeno znanje in izkušnje uporabili v dobrobit narave ter prispevali k ohranjanju naravne in kulturne dediščine doma, na Goričkem.  Foto: G. Domanjko, M. Šparaš

Vsakoletno srečanje ponudnikov izdelkov in storitev, ki imajo registrirano dejavnost na zavarovanem območju narave Krajinski park Goričko, je bilo v petek 1. marca 2019 v koncertnem salonu gradu Grad.  V goste smo povabili predsednico Pomurskega društva dr. Danielo Zavec, ki je svetovala navzočim kako se postaviti na trgu, kako sodelovati in predvsem kako preverjati kakovost svojih produktov. Javni zavod je kolektivno blagovno znamko registriral na Uradu RS za intelektualno lastnino leta 2010. Javni pozivi za vpis v kolektivno znamko so bili 2012, 2014, 2016 in 2018. Vabila na srečanje smo poslali vsem Imetnikom pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke, ki so objavljeni na spletni strani tukaj in na zemljevidu. Besedilo in slika: S. Dešnik

Zakaj je ohranjanje biodiverzitete pomembno za moj eko-vrt? V petek, 15. marca 2019, je bila na gradu gostja Miša Pušenjak, ki je s predstavitvijo in razlago o tem kaj je najpomembneje pri pridelavi hrane brez kemije, pokazala veliko število primerov sicer malo številni in vendar skupini ljudi, ki jo zanimajo dejstva o pridelavi hrane v eko-vrtu. Najpomembnejša je skrb za zemljo v kateri raste hrane je poudarila, pri čemer še ne vemo vsega kar se v živi zemlji dogaja skrito očem. V eko vrtu je potrebno prostor nameniti tudi živim sodelavcem v ohranjanju ravnovesja žuželk, ki v prevelikem številu lahko povzročijo preveliko škodo. Votlina za ježka, dom za čmrlja, hiška za divje opraševalce, mlaka za dvoživke, voda za ptice in čebele, mešani posevki je samo nekaj drobnih nasvetov, ki nam jih je razkrila in o katerih piše v svojih knjigah. Spoznanje o tem, da v naravi nismo nikoli sami je vodilo in načelo za delo v ekovrtu, ki se obrestuje z morda manjšo količino vendar pa z visoko kakovostjo zdravih pridelkov in užitkom pri opazovanju početja sodelavcev iz živega sveta. Besedilo in slika: S. Dešnik

Med 1. marcem in 22. aprilom 2019 Grad na Goričkem  Na največjem gradu na Slovenskem, gradu Grad, bo v mesecu marcu in dobri prvi polovici aprila na ogled razstava Magična narava 2017. Zmagovalni fotografiji fotonatečaja, divji petelin in 1000 žab, sta bili izbrani med več kot 4000 fotografijami 271 fotografov iz 45 držav. Otvoritev razstave je pospremilo predavanje dr. Davorina Tometa, znanega slovenskega biologa in odličnega fotografa. Otroci prve triade OŠ Grad so med uvodnim predavanjem aktivno sodelovali in kasneje občudovali nagrajene fotografije iz 6 kategorij.  Katalog mednarodnega natečaja naravoslovne fotografije 2017.  

Sobota, 15. junij 2019 Mladinski in kulturni klub Murska Sobota V Mladinskem in kulturnem klubu v Murski Soboti se je odvijal drugi poletni kino v sklopu projekta LIFE Naturaviva. Predvajan je bil dokumentarni film ”Nepoškodovane”, ki je nastal izpod rok Roka Rozmana - slovenskega olimpijskega veslača in aktivista. Film nas je opozoril na ekološko pomembnost in lepoto zadnjih neokrnjenih rek na Balkanu, hkrati pa je predstavil delo Rokove aktivistične skupine, ki s kajaki potuje po rekah in opozarja na nevarnosti, ki jih povzročajo veliki jezovi in hidroelektrarne.  Film ni pustil ravnodušnega nobenega od 35 obiskovalcev.

Sobota, 13. oktober 2018 ob 10.00 Grad na Goričkem, dvorišče  Na prireditvi Grajski bazar v soboto, 13. oktobra 2018, je na gradu Grad v okviru projekta LIFE NATURAVIVA potekala delavnica za otroke in mlade po srcu. Na delavnici so se lahko obiskovalci preizkusili v spretnosti lovljena rib, vaji spomina z različnimi živalskimi vrstami in lovljenju v pajkovo mrežo. Med izdelavo ježkov iz papirja ali barvanjem obeskov živalskih podob so na otroci in starši spoznavali pestrost živih bitij. Zelo zaželene so bile poslikave obraza z metulji, pticami in netopirji. Odlično sprejeti so bili tudi promocijski ležalniki in razstava plodov visokodebelnih sadovnjakov, ki je letos dodatno popestrena z živalmi in rastlinami, ki uspevajo v tem življenjskem okolju. 

Petek, 8. junij 2018 Veržej  Na prireditvi 24 ur z reko Muro 2018 v Veržeju je sodeloval tudi JZ KPG z ustvarjalno delavnico na kateri so otroci spoznavali pestrost Natura 2000 vrst na Goričkem. Pred ustvarjanjem so otroci najprej spoznali hribskega urha in metulja mravljiščarja. Nato je sledilo ustvarjanje teh dveh vrst s pregibanjem papirja (origami) in ustvarjanjem žabic. Po končanem delu je sledila še igra spomina z Natura 2000 vrstami, kjer so otroci spoznali še vodomca, smrdokavro, rogača, malega podkovnjaka in pezdirka. Na delavnici, ki je potekala 8.6.2018, je biodiverziteto Natura 2000 vrst spoznalo 50 otrok.

V petek, 15. marca 2019, je bila na gradu gostja Miša Pušenjak, ki je s predstavitvijo in razlago o tem kaj je najpomembneje pri pridelavi hrane brez kemije, pokazala veliko število primerov sicer malo številni in vendar skupini ljudi, ki jo zanimajo dejstva o pridelavi hrane v eko-vrtu. Najpomembnejša je skrb za zemljo v kateri raste hrane je poudarila, pri čemer še ne vemo vsega kar se v živi zemlji dogaja skrito očem. V eko vrtu je potrebno prostor nameniti tudi živim sodelavcem v ohranjanju ravnovesja žuželk, ki v prevelikem številu lahko povzročijo preveliko škodo. Votlina za ježka, dom za čmrlja, hiška za divje opraševalce, mlaka za dvoživke, voda za ptice in čebele, mešani posevki je samo nekaj drobnih nasvetov, ki nam jih je razkrila in o katerih piše v svojih knjigah. Spoznanje o tem, da v naravi nismo nikoli sami je vodilo in načelo za delo v ekovrtu, ki se obrestuje z morda manjšo količino vendar pa z visoko kakovostjo zdravih pridelkov in užitkom pri opazovanju početja sodelavcev iz živega sveta. Besedilo in slika: S. Dešnik

Petek, 13. april 2018 Gornji Petrovci Na povabilo Društva lastnikov gozdov Prekmurja smo v sredini aprila za člane društva izvedli predavanje na temo biodiverzitete gozdnih ptic. Na predavanju so poslušalci tako najprej spoznali tiste bolj pogoste gozdne vrste ptic kot so velika sinica in ščinkavec, v nadaljevanju pa tudi bolj redke in ogrožene vrste gozdnih ptic. Pri tem smo velik poudarek namenili ukrepom za ohranjanje teh vrst in pomenu teh vrst za lastnike gozdov. Raziskave so namreč pokazale, da lahko en gnezdeč par velike sinice prepreči propad enega drevesa, ki so ga napadle gosenice. Predavanja se je udeležilo 10 poslušalcev.  

V Gornji Radgoni je v začetku aprila 2018 potekal mednarodni sejem Trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga – sejem GREEN in na katerem smo projekt LIFE NATURAVIVA in biodiverziteto predstavljali JZ KPG, Kozjanski park in Lutra. Na stojnici smo poleg informacij o projektu in biodiverziteti ponujali še ogled predstavitvenega filma in možnost ustvarjanja za najmlajše obiskovalce stojnice.

Z veseljem sporočamo, da je zaživela spletna stran projekta LIFE NATURAVIVA. Na spletni strani lahko izveste več o projektu, spremljate napovedi dogodkov, snamete gradiva za prosto uporabo in ostale informacije o poteku projekta.  Projekt lahko spremljate tudi na FB profilu LIFE NATURAVIVA in Youtube kanalu. Lepo vabljeni k spremljanju in k sodelovanju!

14. oktober 2017, Grad na Goričkem  V soboto, 14. oktobra 2017, je Javni zavod Krajinski park Goričko organiziral grajski bazar, katerega glavni namen je predstavitev lokalnih ponudnikov pridelkov in izdelkov z območja Krajinskega parka Goričko. Sejemsko dogajanje spremlja pester kulturni program in številne aktivnosti. Letos sta med drugim potekali delavnici spoznavanja gliv v okolici gradu in spoznavanje zdravilnih zelišč v grajskem parku. Obe delavnici sta predvsem odraslim predstavili raznolikost dveh kraljestev živih bitij. Ob tem je za najmlajše obiskovalce potekala ustvarjalna delavnica, kjer so otroci izdelovali različne živali – vse od pikapolonic, metuljev do pajkov in ptic. Z ustvarjanjem smo otrokom predstavili raznolikost živali in kako se posamezne skupine živali med seboj razlikujejo. Na delavnici smo tako ciljni skupini otrok na zanje primeren način predstavili biodiverziteto, staršem pa smo ob tem na kratko predstavili tudi projekt LIFE NATURAVIVA.   

Junija 2019 je JZ KPG prenovil spletni portal. Arhiv novic od začetka delovanja spletnega portala 2003 do vključno maja 2019 lahko najdete na tej povezavi.  Arhiv novic od 2005 do vključno maj 2019 najdete na tej povezavi.