Zeliščarstvo
Zdravljenje z zelišči temelji na starih ustnih izročilih in izkušnjah ter je bilo tesno povezano z nadnaravnim, magičnim in skrivnostnim. Že tisočletja so po trgovskih poteh med Evropo, Srednjim vzhodom Indijo in preostalo Azijo prenašali številne zdravilne rastline in začimbe. Med 12. in 18. stoletjem so evropski zeliščarji dobili veliko zdravilnih rastlin z vsega sveta, ki so dopolnile že sicer veliko število evropskih zelišč. Na podeželju so predvsem ženske za domače potrebe nabirale zdravilne rastline za zdravljenje najrazličnejših bolezni. Prekmursko ljudsko zdravilstvo uporablja čez 500 vrst rastlin za zunanje in notranje bolezni. Za nabiranje in sušenje ni bilo posebnih priprav ali posod. Krščanski praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je v Prekmurju znan kot blagoslov zelišč. Na ta dan nesejo k blagoslovu šop vrtnih in poljskih rož.
Lekarništvo
Prve lekarne so v Evropi nastale v 15. stoletju. V 16. in 17. stoletju so poznali samostanske, hišne, grajske in javne lekarne. Hišne in grajske lekarne so bile zelo pomembne takrat, ko so bili gradovi zelo oddaljeni od mesta ali krajev, kjer sta bila zdravnik in lekarna. Lekarnarji so se v srednjem veku in kasneje (do leta 1859) šolali obrtniško kot vajenci in pomočniki v cehih pod nadzorstvom zdravnikov. Prve lekarne v Pomurju so bile v Radgoni (1566), Lendavi (1835), Murski Soboti (1842), Ljutomeru (1878), Beltincih (1889) in pri Gradu (1911). Za shranjevanje drog in zdravil so v lekarnah uporabljali lesene, porcelanaste, keramične ali steklene posode različnih oblik.