Cerkve in kapele
Današnja pokopališka cerkev Sv. Martina v Domanjševcih velja za najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, nastala je malo pred sredo 13. stoletja. Izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva je tudi rotunda v Selu, nastala v sredini 13. stoletja. Odmevi gotske stavbarske prakse, ki na območju Goričkega niso zamrli še skozi 15. in 16. stoletje, se kažejo na cerkvah pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči. Po času gotike je nastopilo obdobje turške nevarnosti, ki je tudi ta del ogrožala skoraj dvesto let, vse od 15. do 17. stoletja. Takrat je bila večina moči usmerjena v obrambo, pozneje pa je razvoj zajel trge in mesta zunaj Goričkega.
Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je doživela močno urbano rast predvsem Murska Sobota, mejnik v razvoju in prepoznavnosti pa seveda predstavlja čas po letu 1919, ko je bil prekmurski del skupaj z Goričkim vnovič združen z matično slovensko domovino.
Danes največ obiskovalcev pritegneta eden največjih gradov na Slovenskem, grad pri Gradu s prenovljeno grajsko kapelo in cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini.
