Izjemna drevesa

Na območju Krajinskega parka Goričko ima status naravne vrednote državnega pomena 9 dreves. Vsa drevesa so izjemna zaradi visoke starosti, izstopajo zaradi svoje velikosti med drevesi svoje vrste, imajo posebno obliko ali izjemno pojavnost v krajini. Drevesa sodijo med, za spremembe najbolj občutljive NV, saj dreves v primeru uničenja ni več mogoče obnoviti, hkrati pa je propad dreves del naravnega procesa. Zato je toliko bolj pomembno, da drevesa ohranjamo in jim z neposrednimi varstvenimi ukrepi pomagamo ter podaljšujemo njihovo življenjsko dobo in jih nadomeščamo s potomci ali z novimi zasaditvami.

Za ohranjanje dolgoživosti dreves je izredno pomembno varovanje neposredne okolico dreves pred posegi, ki bi lahko poslabšali rastne razmere za drevo ali poškodovali dele drevesa. Ti posegi so predvsem prekopavanje, asfaltiranje ali tlačenje tal s parkiranjem vozil v senci krošnje, košnja s kosilnico na nitko, ki poškoduje lub, polivanje tal z organskimi in anorganskimi gnojili, s herbicidi ali drugimi kemičnimi snovmi. V zadnjem obdobju pa eno od največjih groženj predstavljata razširjanje tujerodnih vrst gliv in živali, kot je kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus), ki se je po vnosu s sadikami iz Kitajske iz Italije razširila tudi v naše kraje.


Napadi gliv in tujerodnih vrst predstavljajo največjo grožnjo izjemnim drevesom   G. Domanjko, M. Podletnik

Med izjemnimi drevesi so tudi štirje pravi kostanji. Prava kostanja (Castanea sativa) na Tetajnem bregu v Križevcih v Prekmurju sodita med najdebelejše kostanje v Sloveniji. Tetajni kostanj 1 je star več kot 700 let in je rasel že v času turških vpadov na območje Goričkega. Kostanj je vrisan na vojaških kartah iz časa Avstro-Ogrske. Njegov izjemen obseg v prsni višini meri kar 920 cm, visok je 20 metrov. Kostanj v Križevcih je najdebelejše drevo v Pomurju.


Lastnica kostanja ga. Sidonja je s ponosom sprejela obiskovalce izjemnega drevesa od blizu in daleč   M. Podletnik

Izjemnih dimenzij sta tudi Sombotelov kostanj v Gerlincih in kostanj v Markovcih. Kostanj v Gerlincih ima prsni obseg 705 cm. Kostanj v Markovcih je pred leti sicer zaradi napada glive skorajda odmrl, vendar danes mladi poganjki izraščajo iz koreničnika. Deblo izjemne debeline je sicer suho, vendar je še vedno vsakoletno gnezdišče velikega skovika, majhne in ogrožene vrste sove. 

Hrast graden v Trdkovi, katerega obseg je 514 cm, raste v križišču dveh cest. Je najdebelejši hrast graden v Pomurju. V gozdu med Središčem in Prosenjakovci raste velika Košeri bukev.


Hrast v Trdkovi in Košeri bukev   M. Podletnik

V Kobilju je mogoče videti kar tri izjemna drevesa - rdeči bor v Zlati Jamiskorš (Sorbus domestica) na Martinovem bregu in brek (Sorbus torminalis) pri cerkvi Svetega Martina v središču vasi. Rdeči bor je najdebelejši svoje vrste v Pomurju z obsegom 376 cm.
Skorš in brek sodita v družino rožnic, kamor spada tudi večina sadnih dreves in sta bližnja sorodnika jerebike (Sorbus aucuparia). Brek v Kobilju velja za najstarejše in najdebelejše drevo svoje vrste v Sloveniji, saj njegov prsni obseg meri 278 cm. Podobo brekovega lista si je občina Kobilje izbrala za svoj občinski grb. 

  
Skorš na Martinovem bregu in rdeči bor v Zlati Jami   G. Domanjko