Vseevropski dan travniških sadovnjakov
S. Dešnik, 5. 5. 2025
V petek, 25. aprila 2025, je Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom iz M. Sobote organiziral petič po vrsti vseevropski dan travniških sadovnjakov. Namen dogodka je ozavestiti lastnike travniških sadovnjakov o pomenu ohranjanja teh življenjskih prostorov za preživetje rastlinskih in živalskih vrst, ki so na evropski ravni ogrožene in ponekod že tik pred izumrtjem. JZ KPG se tem dogodkom pridružuje vseevropski iniciativi za ohranitev travniških sadovnjakov s pomenljivim naslovom Orchards everywhere. Naslednji vseevropski dan travniških sadovnjakov bo v petek, 24.aprila 2026.
Dogodek je bil ob lovskem domu v Prosenjkovcih, kjer je zbrane udeležence najprej nagovoril direktor JZ KPG, Andrej Smodič. Z razlago je nadaljeval Miran Torič, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v M. Soboti, ki je po uvodu ob jablani v sosednjem sadovnjaku povedal in prikazal pravilno oživitveno rez sadnih dreves. Pomembno je odstranjevanje polzajedavske rastline bele omele in redčenje krošnje ter prirezovanje poganjkov za tvorbo novih brstičev, ki bodo rodili prihodnje leto. Pri obnovi ali sajenju novih dreves, celjenih na visokodebelne podlage je pomemben zadosten razmak med sadikami, najmanj 10 metrov, zato, da bodo drevesa lahko oblikovala široko krošnjo. Pri negi mladih dreves je pomembna vzgojna rez za oblikovanje krošnje v višino za lažjo košnjo pod in okoli dreves. Udeleženci so zastavljali številna vprašanja in izvedeli veliko zanimivega.
Za ohranjanje ptic v sadovnjaku so pomembna dupla, ki nastanejo bodisi z odlomom veje ali z rezjo ali jih sklesa detel. V duplih rade gnezdijo smrdokavre ali upkaši in veliki skovik, ki mu pravijo tudi čuk. Med vzgojo zaroda ptice pobirajo žuželke in tako kontrolirajo številčnost populacije. V lovu na žuželke so ponoči aktivni tudi netopirji. S ciljem, da ohranimo te vrste ki brezplačno skrbijo za zdravje sadovnjakov, je priporočljivo namestiti tudi gnezdilne hišice zlasti tam, kjer ni drevesnih dupel, ki jih bodo ptice sprejele za svoje domovanje.
Visokodebelni travniški sadovnjaki so pomembna krajinska prvina v kulturni krajini, ki Goričkemu daje značaj, saj je še nedavno domala pri vsaki kmečki hiši uspevalo sadno drevje v t.i. ogradu, ki je imel večnamensko rabo; travnik se je kosil za seno in otavo in se rabil za krmo domačih živali; na pokošenem travniku se je paslo govedo; sadno drevje je dajalo sadje za domačo rabo od sokov, krhljev, jabolčnika, kisa do žganja. Krošnje visokih dreves razbijajo moči vetra, vlažijo zrak in dajejo senco ter nudijo prostor za počitek in igro otrok. Navsezadnje je dragocen tudi les sadnih dreves, iz katerega so mizarski mojstri izdelali prenekatero omaro ali posodo.
Ob dejstvu, da so sadna drevesa tudi plod žlahtniteljev, ki so vzgojili mnoge sorte ter da jih je sadil človek, so naša pomembna kulturna dediščina. Skrb za to vrsto sadovnjakov je sonaravna, kar je utemeljeno pri vpisu travniških visokodebelnih sadovnjakov na seznam nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pod geslom: Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, številka vpisa EID 2-00129, ki je dostopna na povezavi tukaj.
