Rešujemo hribske škrjance z iskanjem njihovih gnezd
G. Domanjko, 25. 4. 2024
Hribski škrjanec v Sloveniji naseljuje in gnezdi na dveh sklenjenih območjih. V JZ delu Slovenije na območjih Krasa, Vipavske doline, Snežnik-Pivška in južnem pobočju Trnovskega gozda ter v SV Sloveniji na Goričkem. Zaradi njegovega sklenjenega pojavljanja in visokega deleža v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji, je bilo tudi zaradi hribskega škrjanca območje Goričkega opredeljeno za območje Natura 2000.
V času prvih popisov ptic gnezdilk Goričkega pred 25 leti, so ornitologi ocenili njegovo številčnost na 190–250 parov. Do leta 2015 se je z rednim letnim spremljanjem te vrste ugotovilo, da se je število hribskih škrjancev zmanjšalo za približno 80 %. Zato je Javni zavod Krajinski park Goričko skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v okviru projekta Gorička krajina, za hribskega škrjanca izvedel več ukrepov, s katerim želimo izboljšati stanje ohranjenosti te vrste. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da hribski škrjanci za gnezdenje na Goričkem izbirajo njivske površine z ozimnim žitom, njive v času pred setvijo, prahe, suhe travnike z nizko vegetacijo in nekdanje njive na peščeno-prodnatih tleh z redko vegetacijo, ki jih lastniki običajno mulčajo.
Posreden ukrep varstva te vrste je bil vezan na košnjo suhih travnikov, na katerih se hribski škrjanci prehranjujejo in gnezdijo ter na sklepanje pogodb o varstvu. Neposreden ukrep varstva pa je bil vezan na iskanje gnezd. V primeru, da je bilo gnezdo najdeno na njivi in se je ocenilo, da bi lahko v kratkem lastnik ali uporabnik njive, njivo preoral ali začel s setvijo, se je o najdbi gnezda obvestilo lastnika oziroma uporabnika. Z namenom, da se pri rabi izognejo gnezdu. Na žalost smo ugotovili, da je bilo več gnezd na njivskih površinah tudi uničeno in da smo bili pri obveščanju prepozni.
Hribski škrjanec s hrano za svoje mladiče v kljunu G. Domanjko
Po zaključku projekta iskanje gnezd skupaj z DOPPS nadaljujemo v okviru rednega dela, čeprav v manjšem obsegu, kot se je to izvajalo v času trajanja projekta Gorička krajina. Za iskanje gnezd je potrebno veliko časa, potrpljenja in poznavanja ekologije vrste. Hribske škrjance je potrebno začeti spremljati že v februarju mesecu, ko začnejo s petjem označevati svoje teritorije. In potem nadaljevati s spremljanjem, ko začnejo kot pari iskati hrano za sebe in svoje mladiče.
Več o hribskem škrjancu lahko izveste na naslednji povezavi.
