Narava v jeseni
M. Podletnik, 25. 10. 2023
Letošnje indijansko poletje nas vabi na sprehod v naravo. Listje se že barva v najrazličnejše tone rumene, rdeče in rjave, gozdna tla pa so polna gozdnih plodov. Narava se počasi pripravlja na zimski počitek, čeprav lahko še vedno občudujemo posamezne cvetoče rastline in živali, ki še nabirajo zalogo za zimo.
Pustimo listje
Jesen je letni čas, ko z dreves odpada listje na vrtove in dvorišča. V zadnjih letih je odstranjevanje odpadlega listja, še posebno s puhalniki, vedno bolj pogosto. Pihanje listja s puhalniki povzroča onesnaženje s trdnimi delci in gorivom. Hkrati pa je pihanje s puhalnikom škodljivo za vrhnje korenine rastlin, saj spiha tudi rodovitno, zgodnjo plast prsti. Hrup puhalnikov moti tudi divje živali in povzroča dvigovanje mikroorganizmov, kot so spore plesni, delce živalskih iztrebkov, pesticidov in gnojil v zrak in s tem prispevajo k slabšanju alergij in astme. Hrup pa je moteč tudi za ljudi.
|
|
Ali ste vedeli, da imajo puhalniki listja ogljični odtis 20 x večji kot osebni avtomobil? |
Ali ste vedeli?
Listje je zelo pomemben vir za prezimovajoče žuželke, kot so metulji. Z namenom ohranjanja biodiverzitete na naših vrtovih, parkih in drugih javnih površinah ter pomoči upadajočim populacijam žuželk, pustimo listje, kjer je to mogoče. Mnogi listje odstranjujejo z namenom preprečevanja uničenja trat, vendar to zlahka preprečimo, če listje na tratah preprosto zmulčimo z vrtno kosilnico. Majhni, zmleti delci listja bodo vir hrane za živali, hkrati pa razkroj teh majhnih delcev spodbuja tvorbo bogate prsti in s tem se bo v prihodnje izboljšala tudi trata.
Listje lahko pustimo tudi v gredicah s trajnicami, pod krošnjami dreves ali okoli grmovja. Debelejšo zastirko listja prenašajo predvsem grmovnate trajnice in gozdne rastlinske vrste, zastirka listja pa tvori zaščitno zimsko plast in se do spomladi postopoma predela v kompost in obogati prst. Listje lahko pograbimo tudi v kupe, kjer ne bodo v napoto oz. ne bodo moteči. Kup listja mora biti na mestu, kjer se vsaj občasno zmoči z dežjem. V obdobju dveh let, bo iz kupa nastal bogat, drobljiv kompost, ki bo okoli 20 x manjši kot kup na začetku. Kompost lahko uporabimo za gredice cvetlic. Več o kampanji ohranjanja listov na https://www.leaveleavesalone.org/
Obisk v naravi
Ob obisku v naravi se obnašamo spoštljivo do drugih živih bitij, zato uporabljamo obstoječe utrjene poti in ne mečimo smeti v naravo. Odpadki v naravi predstavljajo nevarnost za živali, strupene snovi pa lahko pronicajo v tla in podtalnico. Če najdete divje odlagališče odpadkov v naravi, to prijavite medobčinski inšpekciji.
Ko odpade listje, se v gozdu začnejo tudi gozdarska dela. Vsak gozd ima svojega lastnika, zato ob našem obisku upoštevajmo navodila lastnikov gozdov in gozdarjev. Izognimo se deloviščem v gozdu, v primeru sečnje in drugih gozdarskih opravil pa poskrbimo za svojo varnost z ohranjanjem primerne varnostne razdalje. Za obisk gozda sicer velja, da se v močnem vetru sprehodom po gozdu raje izognemo.
V gozdu ne odlagamo bioloških odpadkov, kot so veje in ostanki rastlin z naših vrtov. Čeprav so ti odpadki naravnega izvora, lahko iz njih v gozd nenamerno vnesemo tujerodne in invazivne vrste rastlin, grmov in dreves. Ti prišleki lahko škodljivo vplivajo na naše domorodne vrste rastlin in živali ter celo spremenijo gozdni ekosistem.
V gozdovih uspevajo različne cvetoče ali užitne rastline, gozdna tla pa so polna gozdnih plodov. Da bi zmanjšali vpliv nabiranja gozdnih dobrin, v Sloveniji veljajo določene omejitve. Na dan tako smemo nabrati le 2 kg gliv in gozdnih sadežev, kot so kostanji in borovnice ter 1 kg zeli, kot so koprive. Rastlin in plodov, ki jih ne poznamo, ne nabiramo in jih tudi ne uničujemo! Pri nabiranju gliv uporabljamo košaro, da lahko trosi gliv in druga semena padajo na tla. Uporaba plastičnih vrečk in drugih nezračnih embalaž pri nabiranju gliv ni dovoljena in je celo kazniva.
Ježek ni, pa vendar pika ...
Če se nam na sprehodu pridružijo hišni ljubljenčki, teh ne smemo brez nadzorstva spuščati prosto v naravo. Zakon o divjadi in lovstvu namreč predpisuje tudi, da je lastnik odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Hkrati pa hišni ljubljenčki lahko sami po sebi predstavljajo stres za divje živali.
Tudi sicer se izogibamo vznemirjanju divjih živali, kot je kričanje, glasno poslušanje glasbe ali povzročanje glasnega hrupa v naravi.
Vožnja v naravnem okolju je prepovedana. Z motornimi vozili se je prepovedano voziti izven za to namenjenih cest, kot so npr. gozdne ceste. Vožnja v naravi povečuje erozijo tal, povzroča škodo na rastlinah in drevesih ter vznemirja živali. Parkiranje v naravi je dovoljeno le v petmetrskem pasu izven vozišča, v kolikor temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Vožnja na kmetijskih zemljiščih je prav tako prepovedana za vozila, razen za vozila za opravljanje kmetijske dejavnosti ali intervencijske službe. S kolesi se lahko vozimo le po utrjenih poteh.
Več nasvetov o tem, kako še lahko sami prispevamo k ohranjanju biodiverzitete najdete na spletni strani projekta LIFE NATURAVIVA.
Še posebno pa poskrbimo, da je narava po našem obisku takšna, kot je bila prej, da bodo lahko v njej uživali tudi ostali.
