Na Goričkem zaključujemo z letošnjim nabiranjem semen za semensko banko
M. Matjašec, 21. 9. 2023
V projektu LIFE FOR SEEDS smo v sklopu akcije nabiranje semen za semensko banko nabrali semena čez 200 nabirkov posameznih rastlinskih vrst.
Semenske banke so namenjene hranjenju semen. Ohranjanje in vzdrževanje rastlinskega semenskega materiala je lahko v obliki cele rastline, semen, cvetnega prahu ali tkivnih oz. celičnih kultur. Hranjenje je pomembno, saj v primeru izumrtja ali naglega populacijskega upada v naravi zagotavlja nekakšno »rezervo« za zagotavljanje semenskega materiala za potrebe kmetijstva, vrtnarstva, raziskav, izobraževanja in drugih področij. Raziskave kažejo, da so evropske semenske banke pri varstvu ogroženih rastlin precej uspešne na ravni vrst, medtem ko so na ravni raznolikosti znotraj posamezne vrste manj uspešne. To pomeni, da je večina rastlinskih vrst v obliki semen hranjenih v obliki majhnega števila nabirkov (0-4), zaradi česar njihova genetska raznolikost skromna.
Cvet ivanjščice, semena in semenski ovoji M. Matjašec
300 vrst, 12.000 nabirkov do konca leta 2026
Cilj projekta LIFE FOR SEEDS je nabrati in shraniti 12.000 nabirkov semen 300 rastlinskih vrst, ki so značilne za naravovarstveno prednostno varovane habitatne tipe na Natura 2000 območjih. Semena nabiramo po celotni Sloveniji, vsi partnerji v projektu (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Notranjski regijski park in Triglavski narodni park). Nabirek, kakor ga imenujemo pri projektu LIFE FOR SEEDS, je vrečka s približno 5000 semeni 1 rastlinske vrste. Na Goričkem smo na 13 različnih lokacijah nabrali 50 posamičnih vrst travniških rastlin, skupno čez 200 nabirkov. To pomeni, da je bila določena vrsta rastline nabrana na večih travnikih na Goričkem – to je tudi cilj, da naberemo več primerkov iste rastline, da zadostimo genski pestrosti. Nabiranje semen je trajalo celo poletje in tudi sedaj, jeseni, še poteka. Brez pridnih rok partnerjev, DOPPS-a in ZRC SAZU-ja, ne bi dosegli tolikšne številčnosti nabirkov, sploh ker smo se tekom nabiranja vsi učili.
Izzivi nabiranja semen
Pri nabiranju smo naleteli na dileme, kako doseči točno določeno številčnost semen, ob predpostavki, da na dotičnem travniku sploh ni toliko primerkov, s katerih bi se lahko nabiralo. Sproti smo ugotavljali tudi različno dozorelost semen, oz. kdaj jih je optimalno nabirati. Naleteli smo na primere rastlin, katerih semena odpadejo takoj ob zrelosti, zato je bilo težje ugotoviti oz. določiti čas nabiranja. Ali pa smo ugotovili, da v nabirku sploh niso prisotna semena ampak bulbile (majhni zarodni brstiči, ki so namenjeni vegetativnemu razmnoževanju rastline) in tako neprimerni za skladiščenje pri nizkih temperaturah. Kakor koli že, vse izkušnje bodo dobrodošle v naslednjih letih nabiranja.
Nabrana semena, shranjena v označenih vrečkah M. Matjašec
Shranjevanje semen
Vsak nabirek smo iz Goričkega prepeljali k vodilnemu partnerju na sedež DOPPS-a, kjer se je izvedlo skeniranje nabirkov, od tam pa so bili poslani na KIS, kjer poteka čiščenje. Pred trajno hrambo bodo morala semena prestati naslednje postopke: čiščenje, fotodokumentiranje, sušenje in shrambo. Čiščenje poteka ročno ali mehansko (z uporabo optičnega čistilca semen), kjer se odstrani vse nečistoče (ostanke plodu, stebla, listov itd.). Vsak nabirek in seme se fotografira z namenom pridobitve reprezentativne fotografije hranjenega semenskega materiala. Semena se sušijo v sušilnici pri temperaturi ca. 15 °C in relativni vlažnosti 15–20 %, s čimer želimo doseči nizko stopnjo vlažnosti semen (ca. 3–7 %). Polovica vsakega nabirka bo pri temperaturi -20°C dolgoročno hranjena v dveh semenskih bankah: v semenski banki KIS-a, ki bo vzpostavljena v Infrastrukturnem centru Jablje, in v semenski banki DOPPS-a, ki bo vzpostavljena v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.
Nabiranje v naslednjih letih
Semena na Goričkih suhih travnikih bomo nabirali še 3 vegetacijske sezone, t. j. v letih 2024, 2025 in 2026, zato poskusimo biti strpni ob pogledih na nepokošene travnike, katerih videz moti mnoge, vendar pa le-ti predstavljajo povečan živež v dotični sezoni, ki lahko pozitivno vpliva na populacijo vseh živih bitij.
