Štorklje gnezdijo pri Štuhčevih v Markovcih
M. Podletnik, G. Domanjko, 1.8.2023
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko ne mine leto, da ne bi prejeli klica ali sporočila o novem pojavljanju štorkelj ali celo o gradnji novega gnezda. Na območju Pomurja za štorklje in nameščanje gnezdilnih podstavkov skrbita Zavod RS za varstvo narave in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v Krajinskem parku Goričko je to nalogo prevzel upravljavec, Javni zavod.
Martin Štuhec iz Markovcev nas je 2021 poklical in povedal, da v bližini svoje kmetije redno opazuje štorklje. Po razlagi se je gospod Martin odločil in pri prijatelju kovaču poleti 2022 naročil izdelavo gnezdilnega podstavka za belo štorkljo. Ob svetovanju zaposlenih v JZ Krajinski park Goričko in pomoči Elektra Maribor je bil izdelan podstavek nameščen na električni drog ob kmetiji. V letu 2023 pa se je zgodilo nekaj presenetljivega – par štorkelj je v prvih dneh maja meseca priletel na podstavek in v vsega nekaj dnevih spletel gnezdo ter pričel z gnezdenjem.
Obroček na nogi razkriva, da gre za tri leta staro ptico G. Domanjko
Ob opazovanju smo hitro ugotovili, da ima gnezdeča samica na nogi obroček z oznako W1023. Po preverjanju smo ugotovili, da je bila kot mladič obročkana 20.6.2020 v Zgornji Voličini v Slovenskih goricah.
Domačija Štuhčevih v Markovcih je nova lokacija štorkljinega gnezda na Goričkem G. Domanjko
Kot je povedala gospodarica Jolanka Štuhec, so 5. junija prvič opazili majhne glavice mladičev. V začetku julija sta na gnezdu prve zamahljaje s krili vadila dva mladiča, ki jim starša skrbno prinašata hrano z bližnjega travnika.
Mladič na gnezdu čaka na hrano G. Domanjko
Nameščanje gnezdilnih podstavkov
Zaradi omejenosti finančnih sredstev, velikega števila gnezd v Pomurju in preteklih izkušenj, velja pravilo, da se gnezdilni podstavki nameščajo ali zamenjajo le na drogovih z gnezdi, v katerih so v bližnji preteklosti gnezdile štorklje. V preteklosti so se ponekod gnezdilni podstavki namestili prezgodaj in sedaj samevajo, medtem pa še nekatera aktivna gnezda v Pomurju niso ustrezno sanirana. Spomladi se nemalokrat zgodi, da z gradnjo gnezda pričnejo še nespolno zrele ali neizkušene štorklje, ki se prvo leto po vrnitvi v naše kraje šele preizkušajo v spletanju gnezd. Pogosto ti mladi pari ne gnezdijo, hkrati pa se v tem letu šele učijo, kako prepoznati primerne razmere za uspešno gnezdenje. Štorklje si občasno naslednje leto premislijo in pričnejo gnezditi drugje. Izkušen par štorkelj in par, ki bo zelo verjetno gnezdil, si bo gnezdo na drogu brez podstavka brez težav spletel v nekaj dneh.
Par štorkelj brez težav splete gnezdo na drogu brez podstavka G. Domanjko
V poletnem času prihaja do primerov, ko si zaradi gneče v gnezdu zaradi številnih mladičev, starši v bližini gnezda spletejo ti. »spalno« gnezdo, kamor se lahko starši ponoči umaknejo pred plenilci. Takšno gnezdo je le začasno in ga štorklje uporabljajo le nekaj tednov, zato podstavki niso potrebni.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev, se podstavki nameščajo le pod aktivna gnezda. Seveda pa lahko v primeru interesa ob naši pomoči in svetovanju ter sodelovanju elektro služb k nameščanju gnezdilnih podstavkov pristopijo tudi same lokalne skupnosti ali posamezniki. Vsekakor postavljanje podstavkov brez izkušenj ni priporočeno, saj je pri tem treba upoštevati tako ekologijo vrste, njene preference pri izboru gnezdilnih mest, razpoložljivost hrane ter primernost same lokacije in okolice za nameščanje podstavka. Nepremišljena postavitev lahko namreč štorkljam povzroči več težav kot koristi. Posebno pozornost je treba nameniti preučitvi izbora mesta za postavitev droga s podstavkom, ki mora štorkljam omogočati varen prelet z in na gnezdo. Izogibamo se postavljanju v bližini transformatorskih postaj in neizoliranih električnih vodov, ki so smrtno nevarni predvsem za mlade, neizkušene štorklje.
Pri varstvu štorkelj že leta sodeluje tudi Elektro Maribor G. Domanjko
V Sloveniji je samo nekaj primerov, ko so načrtno nameščene gnezdilne podstavke štorklje tudi dejansko sprejele. Podstavek pri Štuhčevcih v Markovcih je prvi tak primer na Goričkem.
