1. marec–30. november 2023
Razstavni prostor gradu Grad (odpiralni čas in vstopnina)
Goričko v letu 2023 praznuje dvajsetletnico razglasitve območja za krajinski park. Leta 2003 je Vlada Republike Slovenije Goričko prepoznala kot posebno območje v Sloveniji, ki ga je vredno ohranjati in v njem človekove dejavnosti razvijati prijazno do narave in ljudi, ki tukaj živijo ali prihajajo na obisk in v goste. Goričko nima osupljivih naravnih pojavov kot so slapovi in kraške jame ali skalni alpski vršaci, ima pa slikovito kulturno krajino, kjer se ostanki samonikle narave prepletajo z obdelanimi njivami, pokošenimi travniki, vinogradi in senožetnimi sadovnjaki med hišami v zaselkih in vasmi. Slikovitost Goričkega že od nekdaj navdihuje umetnike, ki svoja občutja in videnje izražajo v besedi, glasbi in v likovnih delih.
Slednje je vodilo priprave letošnjih razstav, ki nas navajajo k razmisleku o tem ali prav ravnamo, smo kaj zanemarili ali lahko kaj izboljšamo?
Goričko na starih fotografijah
V prvem prostoru v nadstropju renesančnega palacija so na ogled fotografije na starih razglednicah, ki prikazujejo Goričko skozi objektiv fotografov Alojza Sbulla, Julija Gyula Schönauerja, Jožeta Kološe in drugih, ki so dokumentirali stanje prostora že pred drugo svetovno vojno in po njej. Posamične fotografije hranijo Zoran Vidic, Mark Krenn, Jože Cigan in Pomurski muzej v M.Soboti. Z motivi vabimo k fotografskemu natečaju.
Goričko, kot ga je videl Kološa
V vitrinah so umetniške fotografije krajinskih prizorov, kot jih je videl Jože Kološa (*1920 † 1998).
Jože Kološa – Kološ, slovenski umetniški fotograf se je rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti. Umrl je 29. junija 1998 v Semedeli. V spomin številnih se je zapisal s svojimi fotografijami prekmurske pokrajine, mlinov, lončarjev in drugih prebivalcev Prekmurja in Murske Sobote. Kološ je nesporno bil mojster fotografije, pionir moderne slovenske fotografije in inovator na področju sodobnih fotografskih izrazov.
Življenje in delo Kološe
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil eden prvih prekmurskih fotografov) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fotogalerije v Ljubljani, Kopru, Piranu in Murski Soboti z več kot 200 razstavami fotografij. Leta 1983 se je v Pécsu in Zagrebu predstavil z zelo uspešno razstavo Svetlobni zapisi. Leta 1985 je izšla foto mapa Ob Muri, leta 1986 je ponovno razstavljal Svetlobne zapise v Vácu, Murski Soboti in v Budimpešti.
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij. Pokopan je na murskosoboškem pokopališču skupaj z ženo Piroško.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kolosa-kolos-joze/
Avtor besedila: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Goričko kot krajinski motiv slikarjev
V drugem prostoru so slike s krajinskimi motivi prekmurskih akademskih slikarjev iz zbirke galerije Robin v Murski Soboti in slike Nikolaja Beera, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, ki se je rodil leta 1945 v Križevcih na Goričkem.
Slikarji in njihova dela:
Nikolaj Beer, 10.3.1990 (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer brez naslova (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer, Zapuščena žaga, Lucova (zbirka galerije Robin)
Nikolaj Beer, Pri polni luni na Goričkem, 2015, (zasebna last)
Nikolaj Beer, Pomladno jutro na Goričkem, 2020, (zasebna last)
Nikolaj Beer, Kükeč, ob poti, 2019, (zasebna last)
Igor Banfi (zbirka galerije Robin)
Marjan Gumilar, Vučja gomila, 1992 (zbirka galerije Robin)
Ignac Meden (zbirka galerije Robin)
Sandi Červek (zbirka galerije Robin)
Robert Černelč, sosedovo dvorišče, 2000 (zbirka galerije Robin)
Zdenko Huzjan, 2002 (zbirka galerije Robin)
Endre Gönter, Poganybucsu (zbirka galerije Robin)
Marjan Gumilar, horizontalni premiki, 2000 (zbirka galerije Robin)
Jože Denko, Wald, 2000 (zbirka galerije Robin)
Bram dHont, Goričko (zasebna last)
Jože Denko, Megla nad Muro, 2014 (zbirka galerije Robin)
Več o slikarjih in njihove, ustvarjanju preberite v kratkih zapisih.
Nikolaj Beer
Rojen 12. septembra 1945 v Križevcih v Prekmurju. Leta 1973 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrielu Stupici. Že od vsega začetka se je ukvarjal s tehnikama oglje na papirju in olje na platnu. V osemdesetih letih je postal znan po oljnih platnih z »žarečimi poletnimi barvami« (Aleksander Bassin), na katerih je upodabljal pokrajino rodnega Goričkega, še posebej Kükeča. Prav Kükeč je njegov najznačilnejši motiv, ki ga strokovno obravnavajo številni umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki. Ti med Beerove zglede prištevajo Vincenta van Gogha, Chaima Soutina, Franka Auerbacha in Leona Kossofa. Znotraj motiva Kükeča so postavljeni še drugi motivi kot so Saturni, človeške glave ali podobe obstrancev na sploh.
Ustvarja tudi v tehniki svinčnik na papirju. Na teh delih so motivi podobni kot na oljnih slikah, zlasti Saturni in človeške glave.
Nikolaj Beer je sodelavec in mentor številnih likovnih kolonij, v Sloveniji med drugim v Izlakah, ter do leta 2022 vodja slikarske kolonije Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Likovne kolonije je vodil tudi sosednjih državah. Je redni sodelavec evangeličanskega verskega tiska. Grafično oblikuje naslovnice ter s svojimi upodobitvami dopolnjuje njegovo vsebino. Živi in ustvarja v Izlakah.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/beer-nikolaj/ .
Igor Banfi
Rojen leta 1973 v Murski Soboti. Študiral je na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani-smer slikarstvo, kjer je l.1997 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Podiplomski študij je končal leta 2000 pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja. Od leta 2000 ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Je član društva Likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ljubljani in Murski Soboti.
Vir: https://www.sloart.si/banfi-igor?si=528306
Marjan Gumilar
Rojen 24. marca 1956 v Murski Soboti. Med leti 1976 in 1980 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Od leta 1987 do 2007 je deloval kot samostojni umetnik. Prvič je samostojno razstavljal leta 1989 v Mali galeriji Moderne galerije v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, med drugim leta 1991 s štipendijo nagradnega sklada Zorana Mušiča in leta 1993 s štipendijo Ministrstva za kulturo države Francije. Leta 2004 je preko Ministrstva za kulturo RS in zavoda Soros (Zavoda za odprto družbo) bival tudi v New Yorku. Vzporedno je vsa ta leta samostojno razstavljal ter sodeloval na skupinskih in tematskih razstavah doma in v tujini. Poleg slikarstva se je v tem obdobju intenzivneje ukvarjal tudi s filmom. Leta 2007 je bil habilitiran za področje slikarstva na ALUO v Ljubljani, kjer je zaposlen kot profesor za slikanje in risanje. Živi in dela v Ljubljani.
V murskosoboški galeriji je bila novembra 2022 odprta njegova tretja samostojna razstava v tej ustanovi (prva 1995 in druga 2009) pod naslovom Razbita površina.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gumilar-marjan/
Ignac Meden
Rojen 1951 v Depali vasi pri Domžalah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zdaj živi in dela v Šalovcih na Goričkem. Leta 2003 je oblikoval je grafično podobo in znak Krajinskega parka Goričko. Leta 2013 je imel samostojno razstavo slik v palaciju gradu.
Vir:https://www.meden.si/imeden
Sandi Červek
Rojen 19. julija 1960 v Murski Soboti.Leta 1980 se je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vpisal na študij slikarstva in pet let zatem diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu. Ustvarjati je začel v drugi polovici osemdesetih let, znotraj generacije, ki se je neposredno obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji. Velik del likovnega ustvarjanja je posvetil študijam optičnih učinkov in popolni redukciji barve, enobarvnim površinam, kjer svetloba prikaže različne vzorce in globine likovnega dela na precizno ustvarjenih barvnih nanosih. Od leta 1989 namreč ustvarja slike, v katerih uporablja samo črno barvo, s čimer se je uvrstil v zgodovinsko zaporedje mojstrov, ki jih je njihova problematika uročila. Črna barva se je uporabljala že na samem začetku slikarstva, v času, ki mu sledimo do 40.000 let pred našo dobo. Leta 1998 je kot štipendist Ministrstva za kulturo in Zavoda za odprto družbo bival v New Yorku. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, ilustracijo in oblikovanjem. Živi in ustvarja v Murski Soboti.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cervek-sandi/
Robert Černelč
V letih 1995–99 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in med 2000–2002 zaključil magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter med 2001–2004 magistrski študij filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Od leta 2015 naprej poučuje na UL ALUO – smer Video, animacija in novi mediji in na AGRFT – smer Filmska in televizijska režija
Vir: https://www.aluo.uni-lj.si/sodelavke-sodelavci/3277/
Zdenko Huzjan
Rojen 13. septembra 1948 v Lendavi. Po osnovni šoli v Lendavi je maturiral na Gimnaziji v Murski Soboti, leta 1972 pa zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. G. Stupici ter nato še dveletni študij na slikarski specialki pri prof. Janezu Berniku. Univerza v Ljubljani mu je leta 1988 podelila naziv Priznanje umetniških del in ga še istega leta izvolila v docenta, leta 1997 pa v naziv rednega profesorja za risanje in slikanje na Oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Prepoznaven je kot slikar, grafik in deloma kot kipar. Njegova risarska, grafična, slikarska in kiparska dela se nahajajo v pomembnih zbirkah sodobne umetnosti v Sloveniji kakor tudi v tujini. Dejaven je tudi kot literat – pesnik in esejist.
Svoja dela je predstavil že na več kot 110 samostojnih predstavitvah, od tega na šestih preglednih razstavah in preko 300 skupinskih predstavitvah doma in po svetu. Živi in dela v Ljubljani.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/huzjan-zdenko/
Endre Göntér
Rojen 19. februarja 1949 v Dobrovniku. Maturiral je na učiteljišču v Murski Soboti, nato pa študiral na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je leta 1972 diplomiral na oddelku za likovni pouk pri prof. Lajčiju Pandurju in Maksu Kavčiču. Najprej je bil učitelj, pri čemer se je veliko posvečal nadarjenim učencem, kasneje pa tehnični urednik Vestnika. V tej službi se je med drugim ukvarjal tudi s karikaturo. Kot slikar se je začel samostojno predstavljati sredi 70. let prejšnjega stoletja. Prva dela so nastala med leti 1974 in 1979. Leta 1976 je bil med ustanovitelji skupine slikarjev in grafikov Grupa 676. Od takrat naprej se je s slikarstvom (različne tehnike na platnu ter oglje in pastel na papirju) začel ukvarjati še intenzivneje. Leta 1987 je bil sprejet v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Od leta 1992 je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP). Poleg samostojnih razstav že več kot štirideset let sodeluje tudi na skupinskih razstavah z drugimi umetniki. Udeležuje se likovnih srečanj, simpozijev in kolonij. Leta 1998 je bil po njegovem osnutku poslikan Mlinopekov silos v Murski Soboti. V Galeriji Murska Sobota je bil februarja 2023 razstavljen njegov novi cikel slik Terra Pannon.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/gonter-endre/
Jože Denko
Rojen leta 1958 v Bakovcih. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Kiarju Mešku leta 1981.
V najnovejših delih Jožeta Denka je opazna avtorjeva racionalna opredeljenost panonskega prostora znotraj dvodimenzionalne slikovne površine, ki je enkrat vodoravno, drugič pa vertikalno koncipirana, tako da določa, obroblja in pogojuje središčni likovni prostor znotraj katerega obstaja, se godi in traja nek dogodek vezan na predmet, figuro mimetično oblikovanih in ekspresivno občutenih strnjenih form in jeder izvedenih s široko potezo slikarskega čopiča in živahnih intenzivnih fluorescentnih barvah, znotraj katerih ustvarjajo bele površine nek poseben dramatični naboj. Franc Obal.
Vir: https://www.sloart.si/razstava-joze-denko-slike-risbe-in-grafike
Bram dHont
Rojen v Groedeju v Flandriji. Študiral je umetnost na Akademiji Minerva v Groningenu. Pred leti je prišel na grafični tečaj v Ljubljano, kjer je spoznal sedanjo ženo Bredo. Na Goričkem, v Prosečki vasi, sta si uredila idilično posestvo z ateljejem. Tu se Bram poleg svojega dela ukvarja s poučevanjem risanja in slikanja. V zgodnejših fazah se je veliko ukvarjal z abstraktnim slikarstvom, v zadnjih letih pa se vse bolj posveča krajini. Je tudi aktiven razstavljavec in udeleženec likovnih srečanj.
Bramovi začetki so v abstraktni umetnosti, zadnja leta pa so se v njegovem ustvarjanju pojavili premiki h klasičnemu slikarstvu. Slika Sprehod po gozdu je meditativen slikarjev dialog s tišino temačnega gozda.
Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bram-dhont/