Modra kavčina je pripravljena na rast
S. Dešnik
3. 3. 2023
Grad na Goričkem obdaja gozd in grajski park, v katerem rastejo tudi tujerodna drevesa, ki so se v osemnajstem in devetnajstem stoletju sadila ob graščinah in dvorcih plemenite gospode. Gospoda jih je uporabljala za preživljanje prostega časa in za druženje v naravi na prostem. Grajski parki so po drugi svetovni vojni v rabi novih gospodarjev, ki so parke priredili svojim potrebam. Pred gradom Grad na Goričkem je bilo spočetka vadbišče za vojake in kasneje športno igrišče za učence osnovne šole, ki je bila do leta 1971 v grajski pristavi.
Septembra 2005 se je za grad in grajski park pričelo novo obdobje. V obnovljenih prostorih vzhodnega trakta gradu je pričel delovati Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je postal skrbnik tega veličastnega grajskega poslopja in njegovega osem hektarjev velikega parka. Obnova parka, gradu in njegove najbližje okolice poteka po majhnih korakih in počasi vseskozi v odvisnosti od razpoložljivih sredstev.
Občasno se zgodijo tudi presenečenja, za katera poskrbijo darovalci. Sem lahko štejemo sadiko, potomko modre kavčine, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu – žametne črnine na mariborskem Lentu v Mariboru. Potomko je Javni zavod Krajinski park Goričko dobil v dar leta 2006 in od takrat raste in se širi po ogrodju iz robinije pred južnim pročeljem gradu. Spomladi, po Valentinovem, jo je treba vsako leto obrezati in jo pripraviti za novo rast. Nekaj zadnjih let nam pri tem pomaga Stanislav Kocutar, Mariborski mestni viničar – skrbnik Stare trte.
Stanislav Kocutar je negovalna dela na žlahtni vinski trti opravil v februarju 2023, kar dokazujejo priložene fotografije.
Z zasaditvijo trte pred gradom se na nek način vrača tudi nekdanja ureditev, kot je vidna na fotografiji v enciklopediji Madžarske Magyarország vármegyéi és városai iz leta 1898. V primerjavi s fotografijami drugih gradov v Prekmurju opazimo, da je šlo očitno za neke vrste maniro na koncu 19. stoletja, s katero je ob zeleno poudarjeni pritlični horizontali grad bil optično še mogočnejši. Lahko da je ukrep služil tudi temu, da se je skrila fasada, ki se je morda luščila. Kot je videti na slikah, je bila rastlina najverjetneje bršljan.