• NOVICE&DOGODKI
• Novice
• Arhiv novic 2022

   M. Matjašec, 26. 1. 2022

Sončne zimske dni izkoristimo za obrezovanje sadnih dreves in odstranjevanje bele omele z njih. 

Zakaj obrezujemo?
Sadna drevesa bi rastla tudi brez obrezovanja, morda bi obrodila še prej, vendar bi se taka drevesa prehitro iztrošila. Poganjki bi se povesili in nastalo bi zelo malo novih, kar bi sčasoma vodilo v propad drevesa. Redno obrezovanje dreves je pomembno za razvoj vitalnega in zdravega rodnega lesa, obenem pa poskrbi, da je v notranjosti krošnje dovolj svetlobe in zraka, zaradi česar drevo ostane zdravo. Velja se zavedati, da glivične okužbe napadajo drevesa s pregostimi krošnjami, kjer se zadržuje vlaga. Ne nazadnje obrezujemo drevesa tudi zato, ker želimo ustvariti izbrane vzgojne oblike. Obrezujemo tako mlada kot stara drevesa. Pri vsakem obrezovanju pa moramo imeti ves čas jasno predstavo, kakšno obliko drevesa želimo doseči: ali bo krošnja okrogla, visoka, ali bo deblo nizko, visoko, kako bo s košnjo pod drevesi … In glede na namen izberemo tudi tip rezi. Poleg obrezovanja mladih dreves se poslužujemo tudi privezovanja in obteževanja vej, pri starih drevesih pa je namen obrezovanja ohranjanja oblike in zagotavljanje vitalnosti drevesa in posledično lepih plodov.

Visokodebelni sadovnjak v Gornjih Slavečih pred in po obrezovanju   G. Domanjko

Kdaj je čas za obrezovanje?
Čas obrezovanja je odvisen od posamezne vrste drevesa: najpogosteje obrezujemo pozimi (februarja ali v prvi polovici marca), preden se drevesa prebudijo iz zimskega spanja; takrat obrezujemo jablane, hruške in kutine. Sliv po navadi ne obrezujemo, lahko pa jih, takrat kot češnje, breskve, marelice …, poleti, da se zmanjša možnost okužb. 

Kako obrezujemo?
Režemo tik nad zdravim brstom. Rez naj bo poševna in naj teče stran od brsta. Če moramo odstraniti celotno vejo, jo prerežemo poleg vejne ovratnice, rez mora biti raven oz. gladek, kar drevesu omogoči lepše zaprtje rane. V primeru, če se rana ne zapre pravočasno, je drevo izpostavljeno okužbam. Pri drevesu je pomembno, da vemo, na katerih poganjkih rodi: če drevo rodi na enoletnih poganjkih, potem odstranjujemo vse starejše poganjke in puščamo mlade; če pa drevo rodi na starejših poganjkih, potem ohranimo večje število starejših poganjkov. Rodovitnost drevesa uravnavamo z obrezovanjem stranskih vej. Veje, ki rastejo vodoravno, so bolj rodovitne od navpičnih, zato le-te odstranjujemo. Več si lahko preberete tudi v nasvetih na https://zavod-jabolko.si.

Aprila bomo obeležili že drugič svetovni dan travniških sadovnjakov 
Javni zavod Krajinski park Goričko bo 2. svetovni dan travniških sadovnjakov, ki bo 29. 4. 2022,  obeležil delovno in sicer s prikazom rezi visokodebelnih sadnih dreves. Zato vas vabimo k spremljanju naše spletne strani tudi v prihodnje. Ko je drevo «napadeno« z belo omelo, jo je potrebno redno obrezovati in odstranjevati. Na Goričkem je bilo v sklopu projekta Gorička krajina obrezanih kar 951 dreves z belo omelo.

Dve plati omele
Bela omela (lat. Viscum album) je zimzelena zajedavska rastlina, ki raste v obliki grmička, ker svoje korenine poganja v veje dreves, jim tako »krade« hranilne snovi. To pa pomeni, da zavira rast gostiteljskega drevesa (jablane, hruške, lipe …), če pa je belih omel na drevesu preveč, pa ga tudi »ubije« – drevo se posuši. Ta zajedavska rastlina namreč izrablja drevo za črpanje vode in mineralnih hranil.

Jablana v Neradnovcih pred in po odstranitvi bele omele   G. Domanjko

Problem pri tej zimzeleni rastlini je ta, da je ne moremo odstraniti z enkratnim obrezovanjem. Namreč le-ta po obrezovanju vsako leto vedno znova zraste (posledično ker je drevo že okuženo z belo omelo), zato je nujno, da rast bele omele na okuženih drevesih zaviramo z vsakoletnim rednim obrezovanjem vej in odstranjevanjem grmičkov. Pomembno je, da z dreves sproti odstranimo vse mlade poganjke ali grmičke omele, še preden se ta na drevesu preveč razširi. Že okužene veje odrežemo na primerni razdalji (vsaj 30 cm) pred grmičkom bele omele. Ko omela izrašča iz debelejše veje ali samega debla, omelo odstranimo površinsko z izrezovanjem na površini stebla. Veje z odstranjeno belo omelo lahko po odstranitvi sežgemo in s tem preprečimo nadaljnje razširjanje plodov. Z vsakoletnim odstranjevanjem bele omele bomo pripomogli k ohranitvi našega sadnega drevesa.

Ima pa bela omela tudi svetlejšo plat. Načeloma velja za strupeno rastlino, vendar pa se je njena zdravilna uporaba razširila na račun alternativne medicine (uporablja se tudi v konvencionalnem zdravljenju), kjer so omelino mazilo uporabljali za zdravljenje gnojnih ran, čaj bele omele pa pri epilepsiji, oslovskem kašlju, napadih omotice, astmi … za preprečevanje poapnenja žil in za zniževanje krvnega pritiska, saj širi žile. V zimskem času pa je zelo iskana hrana za prostoživeče ptice. Strup bele omele se nahaja v koščici, ker ptičji prebavni encimi ne morejo uničiti skorje koščice, se le-ta izloči. Zato bela omela za ptiče ni škodljiva.