7.2.1. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno posegati v življenjske prostore ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst na način, ki bi poslabšal njihovo ugodno stanje«.

7.2.1.1. Grmičasti dišeči volčin (Daphne cneorum L.)

V prilogi 2.1 so označena območja, trenutno (za obdobje petih let) prepoznana kot rastišča rastlinske vrste grmičasti dišeči volčin (pretežno gozdni robovi), kjer niso dovoljena kmetijska in vzdrževalna dela, s katerimi bi popolnoma uničili vse rastline, oziroma mora nedotaknjeno ostati vsaj 30 % rastišča in se more delo izvajati brez agresivnega mulčenja, s čimer bi se poškodoval koreninski sistem.

7.2.1.2. Gorski narcis (Narcissus poeticus L.)

Na karti v prilogi 2.2 so označena območja, prepoznana kot najpomembnejša rastišča zavarovane rastlinske vrste gorski narcis, na katerih ni dovoljena uporaba anorganskih gnojil ali gnojenje z organskimi gnojili s količino, večjo od 40 kg/ha, saj to povzroči izginotje te vrste.

7.2.1.3. Smrdokavra (Upupa epops)

Za ohranjanje stanja zavarovane vrste živali in kvalifikacijske vrste Nature 2000, smrdokavre, ni dovoljeno izsekati oziroma odstraniti sadnega drevja z znanimi gnezdilnimi dupli smrdokavre, ki so prikazana v prilogi 2.3. Odstranitev drevesa je mogoča le v primeru, ko drevo ogroža zdravje ali premoženje ljudi, vendar šele po predhodnem dogovoru z JZ KPG. V tem primeru mora lastnik izvesti izravnalni ukrep namestitev primerne gnezdilnice za smrdokavro, namesti se na mesto, ki ga lastnik določi skupaj z JZ KPG.

7.2.1.4. Vodomec (Alcedo atthis)

Na karti v prilogi 2.4 so označena območja, prepoznana kot najpomembnejša območja za zavarovano vrsto vodomec, kjer ni dovoljeno utrjevati brežin s kamnometi, betonskimi utrditvami in drugimi načini utrjevanja brežin, zaradi katerih bi se uničil gnezditveni habitat. V primeru uničenja gnezditvenega habitata zaradi varovanja javne infrastrukture mora izvajalec del zagotoviti ustrezen gnezditveni habitat za to vrsto v bližini uničenega habitata.

7.2.1.5. Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

Na karti v prilogi 2.5 sta označeni območji, prepoznani kot najpomembnejši območji za zavarovano in kvalifikacijsko vrsto Nature 2000 bičja trstnica, zato tam ni dovoljeno izsekavati več kot 10 % obstoječih posamičnih dreves (belih vrb) ali grmišč (pretežno bele in pepelnatosive vrbe) znotraj varstvenega območja. Prav tako na območju ni dovoljeno za več kot 20 % zmanjšati obsega visokega šašja oziroma morajo biti posegi izvedeni tako, da se košnja šašja opravi mozaično, pri čemer se ohrani vsaj 70 % sklenjenega obsega visokega šašja (predeli visokega šašja so označeni na karti v prilogi 2.5).

7.2.1.6. Hribski škrjanec (Lullula arborea)

Na karti v prilogi 2.6 so označena območja, prepoznana kot najpomembnejša območja za zavarovano in kvalifikacijsko vrsto Nature 2000 hribskega škrjanca, zato tam ni dovoljeno zmanjšanje varovanih travniških habitatov kot prehranjevalnega habitata hribskega škrjanca za več kot 15‒20 % na posamezno območje.

7.2.1.7. Netopirji (Chiroptera)

Na karti v prilogi 2.7 so s točkami označene stavbe, ki so prepoznane kot zatočišča, kotišča ali počivališča (v nadaljnjem besedilu: zatočišča) zavarovanih vrst netopirjev, predvsem navadnega netopirja (Myotis myotis) in malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros). Na teh točkah zaradi varstva netopirjev ni dovoljeno popolnoma zamrežiti preletnih odprtin. Zaradi preprečevanja dostopa drugih prosto živečih živali v stavbe se lahko namestijo ustrezna varovala, kot so naoknice ali ustrezne rešetke, ki netopirjem omogočajo normalen dostop do zatočišč. Prav tako v okolico stavb, v katerih so znana zatočišča netopirjev, ni dovoljeno nameščati svetilk za osvetljevanje stavb z zatočišči tako, da bi svetila osvetljevala preletne odprtine. Svetila, nameščena za osvetljevanje stavb, prepoznanih kot zatočišča netopirjev, se morajo med 23. uro zvečer in peto uro zjutraj ugašati.

7.2.1.8. Puščavnik (Osmoderma eremita)

Na karti v prilogi 2.8 so označena območja z drevesi vrste bela vrba (Salix alba), ki so bila prepoznana kot habitat zavarovane in kvalifikacijske vrste Nature 2000 puščavnik. Na posameznem območju ni dovoljeno zmanjšati števila dreves za več kot 10 % dreves, pri čemer se ne sme ustvariti vrzel brez dreves v radiju, večjem od 250 metrov zračne razdalje. Odstranitev dreves je mogoča le v primeru ogrožanja zdravja ali premoženja ljudi, pri čemer se mora obvestiti JZ KPG.

7.2.2. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzročila fragmentacija sklenjenih površin«. - PRENEHAL VELJATI Z 6.4.2024.

7.2.3. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno izvajati ukrepe, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali stanje priobalnih zemljišč tako, da se poslabšajo ekološke razmere, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo, za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter za potrebe kmetijstva na način, ki v največji možni meri ohranja ugodne ekološke razmere«.

Na karti v prilogi 2.10 so označena območja vodotokov, ki so prepoznana kot najpomembnejša območja za ohranjanje ugodnih ekoloških razmer za zavarovane in varovane habitate in vrste, zato na teh območjih ni dovoljeno utrjevati brežin s kamnometi, betonskimi utrditvami in drugimi nesonaravnimi načini utrjevanja brežin, razen na območjih cestne in železniške infrastrukture, kot so mostovi za zagotavljanje varnosti in zdravja uporabnikov cest, na dolžini največ 100 metrov absolutne dolžine struge.

7.2.4. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno ograjevati zemljišča izven naselij tako, da bi to preprečilo ali bistveno otežilo migracijo prosto živečih živali razen, kadar je ukrep namenjen preprečitvi škode, ki jo povzroča divjad«.

7.2.4.1. Varstveni režim velja na celotnem območju KPG. Pri ograjevanju kmetijskih, gozdnih ali vodnih zemljišč zaradi preprečitve škode, ki jo povzroča divjad, je ograjevanje treba izvesti tako, da ne vključuje ograjevanja dovoznih poti, kolovozov, vlak ali dostopa do vodnih virov, s čimer se ohranja možnost migracije prostoživečih živali.

7.2.5. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno izkoriščati mineralne surovine na način, ki ogroža naravne vrednote oziroma življenjske prostore ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst«.

7.2.5.1. NV Sotinski breg (EŠ 7531).

Na karti v prilogi 2.11 prikazano območje, kjer zaradi varstva NV državnega pomena geomorfološke zvrsti (krajinsko in geomorfološko pomemben hrib na skrajnem severnem delu Goričkega, ob meji z Avstrijo) pri izkoriščanju mineralne surovine tehnični kamen – filitni skilavec v pridobivalnem prostoru Sotina 3 (Ur. list RS, št. 60/18) ni dovoljeno izkoriščati mineralne surovine v nasprotju z naravovarstvenimi smernicami ZRSVN številka 4-III-872/2-O-17/MB z dne 1. septembra 2017.

7.2.5.2. NV Grad – nahajališče bazalta in piroklastitov (EŠ 7338).

Na karti v prilogi 2.12 je prikazano območje okoli centroida, kjer zaradi varstva NV državnega pomena geološke zvrsti (nahajališče olivinovih nodul v bazaltu in piroklastitih v opuščenem kamnolomu severno od Grada na Goričkem), ni dovoljeno na kakršen koli način posegati v steno opuščenega kamnoloma, razen v primeru, ko bi stena pomenila nevarnost za življenje in zdravje obiskovalcev NV ob predhodno pridobljenih naravovarstvenih smernicah za sanacijo stene, ki jih da organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Ob tem zaradi varnosti obiskovalcev in varstva NV ni dovoljeno plezati po steni kamnoloma.

7.2.6. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno zunaj območij naselij prirejati športne, kulturne in druge javne prireditve izven za to določenih območij«.

7.2.6.1. Varstveni režim velja na celotnem območju KPG. Območje naselja obsega le zemljišča, namenjena pozidavi. Dovoljeno je prirejati športne, kulturne in druge javne prireditve na območju naselij ali na v prostorskih aktih za te namene določenih območjih zunaj območij naselij, kot so rekreacijske površine.

Za javne prireditve na območju kmetijskih, gozdnih ali vodnih zemljišč, pri katerih ne gre za javno prireditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, je izjemoma dovoljeno prirejati javne prireditve v največ 25-metrskem pasu od območja naselja^[1] ali za te namene določenih površin.

Izjema so rekreacijske prireditve, kot so pohodi, tekaške prireditve ali vodenja po naravi, ko prireditev poteka na širšem območju, zato se te prireditve izvajajo na območju utrjenih poti v naravi.

7.2.7. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno zunaj območij naselij taboriti, postavljati šotore ali bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila izven za to določenih območij«.

7.2.7.1. Varstveni režim velja na celotnem območju KPG. Tako ni dovoljeno taboriti, postavljati šotorov ali bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil v radiju, večjem od 25 metrov od najbližje stavbe^[2], na zasebnem zemljišču tudi ob predhodnem soglasju lastnika zunaj območju naselij. Za javne površine se uporabljajo določbe področnega zakona o javnem redu in miru.

7.2.9. Podrobna opredelitev in umestitev v prostor varstvenega režima »… zlasti pa ni dovoljeno sproščati gensko spremenjene organizme v okolje«.

7.2.9.1. Varstveni režim velja na celotnem območju KPG. Sproščanje se nanaša na namerno vnašanje, sproščanje ali širjenje gensko spremenjenih organizmov v okolje. Na celotnem območju KPG velja prepoved teh dejanj z genetsko spremenjenimi organizmi v okolju.