Znanilke pomladi se vračajo

M. Podletnik, JZ KPG

Topli zadnji dnevi marca so v naše kraje privabili mnoge vračajoče se ptice selivke. Ko se vrnejo prve bele štorklje in kmečke lastovke, se v nas prebudijo občutki, da smo zakorakali v pravo pomlad.
Med pticami, ki gnezdijo na Goričkem, jih je polovica pravih selivk. To pomeni, da se selijo na dolge razdalje. Mednje sodi kmečka lastovka, ki zimo preživi na jugu Afrike. Med gnezdilkami na Goričkem pa je precej takšnih, ki se selijo na kratke razdalje in so le delne selivke. Te ptice se preselijo nekaj sto kilometrov na jug. Mednje sodita taščica in kos, ki ju lahko sicer opazujemo tudi pozimi. Vendar taščica in kos, ki ju vidimo na našem vrtu pozimi, nista ista taščica in kos, ki na našem vrtu gnezdita poleti. »Zimski« kos poleti najverjetneje gnezdi nekje v Avstriji ali Nemčiji.


Škorca prepoznamo po belih pikah na perju  Bart Vastenhouw - Saxifraga

Med prvimi so se februarja vrnili škorci, poljski in hribski škrjanci. Škorec je selivka na kratke razdalje, saj naši škorci prezimujejo v Sredozemlju in v severni Afriki. Slovenski škorci so bili med prezimovanjem najdeni v Alžiriji, Tuniziji, Maroku in Španiji. Škorčevo petje lahko sedaj že slišimo iz marsikaterega sadovnjaka, vendar je njihovo petje včasih tudi težko prepoznati. So namreč izredni oponašalci drugih ptic in zvokov, zato ni nenavadno, če boste na svojem vrtu slišali nenavadno oglašanje. Čeprav nam škorci občasno povzročijo tudi kak siv las, ko njihove kljunčke pretirano zamikajo češnje ali grozdje, pa so škorci na vrtu izredno koristni, saj pojedo veliko žuželk. Tudi hribski škrjanec je delna selivka na kratke razdalje, ki se v južne kraje seli v primeru hujših zim. Tako velja pravilo, da se v naše kraje vrnejo tiste ptice, ki prezimujejo v bližini.


Dve najbolj prepoznavni selivki - bela štorklja in kmečka lastovka   G. Domanjko

V pričetku marca so se vrnili vrbji kovački, grilčki in črnoglavke. Črnoglavka je kot sinica velika ptica, ki jo zlahka prepoznamo po črni kapici samčkov in rjavi kapici samičk. Čeprav velja za najpogostejšo ptico v Sloveniji, pa jo le redko vidimo med hitrim poskakovanjem po grmovju, je pa velika verjetnost, da je glasno pojoča ptica v grmovju ravno črnoglavka.
V sredini marca so se vrnile prve bele štorklje, zadnje dneve marca pa tudi prve smrdokavre, ki jo na Goričkem bolje poznamo pod imenom upkaš. Upkaši so se že vrnili na Goričko in so bili opaženi v Budincih, Kančevcih, Ratkovcih in Selu. Na Goričko so se v teh dneh vrnile tudi najbolj znane selivke – kmečke lastovke.

Letošnji pričetek aprila je zaznamovala kratka in izrazito hladna fronta s sneženjem in nizkimi temperaturami. Za ptice selivke, ki so se že vrnile k nam, kratkotrajno slabo vreme sicer ne pomeni nujno katastrofe. Predvsem je zanje pomembno, da se snežna odeja ne zadrži predolgo in da temperature pod ničlo ne vztrajajo cel dan. V tem primeru ptice najdejo vsaj nekaj hrane.


Kukavica rada poseda po vrhovih dreves   Rik Kruit - Saxifraga

V aprilu pričakujemo vrnitev vsem poznane kukavice, pogorelčka, vijeglavke, velikega skovika in prepelice. Kukavica velja za eno od najbolje poznanih ptic pri nas, saj le malokdo ne pozna njenega ku-ku-ku. Po ljudskem izročilu, naj bi imeli v žepu, ko kukavico spomladi prvič slišimo, vsaj kak kovanec. Sicer bodo naši žepi medna celo leto bolj suhi. Kukavica je znana tudi po značilnem razmnoževanju, saj svoja jajca podtika drugim pticam, najpogosteje sta to močvirska trstnica in šmarnica. Kot izrazita selivka na dolge razdalje, ki prezimuje južno od ekvatorja, se ne vrne pred aprilom. S kukavico pa je povezana še ena zanimivost. Strokovnjaki za ptice po Evropi opažajo, da podnebne spremembe vplivajo na selitev manjših ptic, ki se več ne selijo na dolge razdalje, temveč le na kratke. Te manjše ptice se tako prej vrnejo v naše kraje in pričnejo gnezditi prej kot so nekoč. Kukavica pa se kot selivka na dolge razdalje vrača v šele v sredini aprila in s tem ji veliko verjetneje grozi, da zamudi primeren čas za podtikanje jajc v gnezda teh manjših ptic.


Vijeglavka podobno kot številne druge ptice gnezdi v duplih, ki pa si jih ne izdolbe sama   J. Novak

Vijeglavka je naša najmanjša žolna, ki prezimuje v afriških savanah. Edino selivko med žolnami le stežka opazimo, saj ima perje izrazito varovalno obarvano. 
Prvi skoviki so se na Primorsko vrnili že v sredini marca, na Goričkem pa jih pričakujemo šele v sredini aprila. Veliki skoviki z Goričkega sicer prezimujejo v Nigeriji in med selitvijo preletijo okoli 10.000 kilometrov.

V maju pričakujemo še vrnitev rjavih srakoperjev, čebelarjev, sršenarjev in kobilarjev. Kljub izrazito rumenem perju kobilarja le redko vidimo. Njegovo čudovito petje »dide-lio« odmeva iz gostih drevesnih krošenj, ko se vrne iz vzhodne Afrike.


Čebelar, ki gnezdi v peščenih stenah, velja za najbolj pisano ptico v Evropi   G. Domanjko

                                                                                                                                                                              

    top