Gregorjevo – dan, ko se ženijo ptički

 M. Podletnik, JZ KPG

Gregorjevo je ljudski praznik, ki ga praznujemo 12. marca in dan, ko se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«. Da to ni iz trte zvito, potrjuje tudi živahno petje ptic v zadnjih dnevih. Iz toplih krajev na jugu so se vrnile že prve ptice selivke kot so škorci, prosniki, pribe in celo prve bele štorklje. Konec marca se bodo v naše kraje vrnile prve smrdokavre,"upkaši", v pričetku aprila pa tudi prve kukavice in rjavi srakoperji.

Gregorjevo je praznik, posvečen sv. Gregorju. Po julijanskem koledarju je svetnik godoval ob spomladanskem enakonočju, ko je obeleževal prvi spomladanski dan, saj je od tistega dneva svetli dan dneva postal daljši. V 16. stol. ob spremenili julijanskega koledarskega sistema v gregorijanskega, se je ta datum prestavil malce naprej, na 12. marec.

Številne manjše ptice, kot so velike sinice, plavčki in domači vrabci že iščejo primerna mesta za gnezdenje. Mnoge izmed njih gnezdijo v duplih ali gnezdilnicah, zato je sedaj pravi čas, da jim pri tem pomagamo. 

Izdelajmo gnezdilnico

Gnezdilnica mora biti izdelana kakovostno. Najprimernejši material za izdelavo gnezdilnice je les, ki je lahko na zunanji strani zaščiten z okolju prijaznim premazom. Pomembno je, da streha ne prepušča vode, zato jo prekrijemo s pločevino ali strešno lepenko. Za izdelavo gnezdilnic odsvetujemo uporabo plastike in kovine, razen kadar želimo vhodno odprtino zavarovati pred plenilci, ki bi jo utegnili povečati in izropati gnezdo. V tem primeru okoli odprtine namestimo kovinsko ploščico, ki plenilcu (detlu, žolni, kuni …) onemogoča povečanje luknje in dostop v notranjost. Notranjosti gnezdilnice ne zgladimo in ne prebarvamo – grob material olajša mladičem izhod iz gnezdilnice. Palčka pred vhodno odprtino ni potrebna. Debelina lesa za stene naj bo 2 centimetra. Načrt in mere za izdelavo gnezdilnice so navedene spodaj.

Gnezdilnico namestimo tako, da vhodna odprtina ni izpostavljena direktnemu dežju. Najbolje je, da je obrnjena proti jugu ali vzhodu. Gnezdilnico za manjše ptice pevke namestimo vsaj 3 m od tal, za večje vrste pa lahko še višje. Za smrdokavro, ki se pred plenilci brani s smrdljivim izločkom, se lahko gnezdilnica namesti tudi nižje. Za namestitev gnezdilnice izberimo mesto, ki ni dostopno mačkam.

Gnezdilnico na drevo pritrdimo z močno žico in jo z kosi vej trdno namestimo. Žico je potrebno pri hitro rastočih drevesih vsako leto popustiti oz. ponovno namestiti. POZOR. Neprimerno izdelane, nameščene in vzdrževane gnezdilnice so lahko past za ptice.


Če gnezdilnic redno ne vzdržujemo, se lahko žica vraste v lubje in poškoduje samo gnezdilnico   G. Domanjko 

V kratkem posnetku, ki smo ga pripravili v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, si lahko ogledate primer izdelave gnezdilnice za smrdokavro.

                      

Vzdržujemo že obstoječe gnezdilnice

Gnezdilnico je potrebno po koncu vsake gnezdilne sezone ali pred začetkom nove očistiti in odstraniti staro gnezdo. Primeren čas za čiščenje je od novembra do konca marca. Čiščenje gnezdilnic je pomembno, saj so v starih gnezdih mnogokrat zajedavci, ostanki iztrebkov ali celo mrtvih mladičev ter ostanki drugih živali, ki lahko prav tako zasedejo gnezdilnice. Če gnezdilnico zasedejo druge živali (netopirji, polh, veverica), jim omogočimo mirno bivanje in jih ne preganjamo. Tudi mnoge druge živali so zaradi pomanjkanja naravnih bivališč ogrožene.
V teh dneh tudi v JZ KPG izvajamo čiščenje in vzdrževanje obstoječih ter nameščamo nove gnezdilnice za ptice.  


Stare, dotrajane gnezdilnice zamenjamo z novimi, že nameščene pa očistimo in po potrebi popravimo  M. Podletnik

Ohranjamo in vzdržujemo visokodebelne sadovnjake

Drevesna dupla so za mnoge vrste ptic ključne za uspešno vzrejo svojega zaroda, saj si gnezd ne izdelajo same. Nekatere izmed teh vrst ptic, kot so smrdokavra, pogorelček, veliki skovik in čuk, so zelo redke in močno ogrožene. Eden od poglavitnih vzrokov ogroženosti je ravno pomanjkanje primernih mest za gnezdenje – dupel, ki so zaradi odstranjevanja starih dreves ponekod postala zelo redka.

Duplo v češnji bodo že kmalu zasedle ptice   G. Domanjko

Pticam, ki gnezdijo v duplih, lahko sicer delno pomagamo z nameščanjem gnezdilnic, vendar je veliko ugodneje, če ohranjamo naravna dupla. Mnoga stara drevesa z dupli so žal pogosto zaraščena s pol parazitsko rastlino belo omelo, ki jo moramo zaradi izčrpavanja drevesa redno odstranjevati. V nasprotnem primeru drevo v nekaj letih čaka propad.
Lastniki visokodebelnih sadovnjakov se lahko vključijo tudi v ukrep Programa razvoja podeželja - Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in operacijo Visokodebelni travniški sadovnjaki (KRA_VTSA).
Pticam lahko pomagamo tudi z zasaditvijo novih visokodebelnih sadovnjakov. Drevesa starih sort ne potrebujejo škropljenja, pticam pa nudijo tudi obilo hrane in sčasoma tudi prostor za gnezdenje. 


Novi sadovnjaki bodo čez nekaj desetletij ponujali dom številnim živalim   G. Domanjko

Zasadimo plodonosne grmovnice ali mejico

Mnoge vrste ptic, kot tudi druge živali živijo v grmih in mejicah. Mejice so linijski nasadi grmov in mejic, po navadi na parcelnih mejah, namenjeni razmejevanju površin, zmanjševanju vpliva vetra in neurij ter preprečevanju zdrsa tal.
Plodonosni grmi, kot so črni trn, glog, rdeči in rumeni dren, navadna trdoleska in leska, so pomemben vir hrane za ptice v jesensko-zimskem času, v spomladansko-poletnem času pa so grmovnice med drugim gnezdišče rjavega srakoperja, rjave penice, črnoglavke in pisane penice.


Rjavi srakoper je tipičen prebivalec grmovja   M. Podletnik

    top