Karel Šalamon in mladi lončarji na OŠ Grad

Mladi lončarji na OŠ Grad

Lončarstvo je obrtna dejavnost, ki je bila v preteklosti razširjena in cenjena. Marsikomu je bila pomemben vir dohodka in sejem brez lončarja ni bil sejem. V gospodinjstvih je prevladovala glinena posoda, zato so imeli lončarji vedno polne roke »gline«. Z industrijsko proizvodnjo kovinske emajlirane posode in z vse večjo »poplavo« plastičnega posodja so začele veščine lončarjenja, ki se iz roda v rod predajajo že od prazgodovine, toniti v pozabo. Lončarski izdelki so dobili dodatno vlogo – postali so spominki, lončarjenje pa ljubiteljska dejavnost.  

Tradicionalno lončarstvo na Goričkem ni pozabljeno. Za ohranjanje te tradicionalne dejavnosti med mladimi skrbi gonilna sila mladih lončarjev na OŠ Grad, mentor Karel Šalamon. Pred leti je za občinsko glasilo povzel delovanje mladih lončarjev na šoli. Del besedila smo prevzeli po članku.  

Mentor lončarstva Karel Šalamon

Mentor lončarstva na OŠ Grad, Karel Šalamon je kot mlad učitelj na osnovi diplomskega dela začel ustvarjati pogoje za lončarjenje na osnovnošolskem nivoju. Njegova naloga od takrat je nenehna skrb za povezavo interesne dejavnosti z mojstri lončarji ter motivacija mladih za učenje. 

Karel Šalamon je lončarjenje začel spoznavati pri Adolfu Hašaju (1941-1993), lončarju iz Kuzme. Ob tehniki obdelave gline in dekoracije izdelkov je pri mojstru Adolfu spoznaval, kako se "mrtvemu materialu vdahne duša". Dovršene poteze na vretenu mu je razkrival tudi Ivan Felbar (1934-2003) iz Filovcev. Proizvodnjo je spoznaval pri Bojnecu v Filovcih in Francu Zelku v Pečarovcih. Industrijske prijeme in teorijo keramičnih materialov je spoznaval v Keramični industriji Liboje. Kako se z izzivi, ki jih prinaša sodoben trg, spopadajo mojstri v sosednji Madžarski, spremlja v kraju Magyarszombatfa. Večino lončarskih projektov danes rešuje v sodelovanju z lončarjem Štefanom Zelkom iz Lemerja, ki je od leta 2010 vpisan v slovenski register žive kulturne dediščine pod okriljem Unesca.


Karel Šalamon in Štefan Zelko sta 2017 zakurila v lončarsko peč pri OŠ Grad. Črnega žganja pač ne obvlada vsakdo!


Kukavica

Karel Šalamon lončarsko vreteno zavrti tudi, ko ni v šoli. Tradicionalne izdelke nadgrajuje in prilagaja novodobnim potrebam. Tako je nastala tudi kukavica. Kukavica je rekonstrukcija piščalke, ki so jo prekmurski lončarji izdelovali do druge svetovne vojne iz črno žgane gline. Z njo se da oponašati kukavičji klic. Če vzameš piščalko v desnico, pihaš v režo pri dnu, in z levico pokrivaš in zakrivaš odprtino v vratu, kukavica kuka. Izdelal jo je Karel Šalamon in 2006 z njo sodeloval na natečaju Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Kreativnost in tradicionalne veščine sta združila z Bernardko Merklin iz Motovilcev, ki je mojstrica izdelovanja prekmurskih remenk. Šalamonove lončarske izdelke je oplemenitila z filigransko natančnimi vzorci, ki jih je praskala v sveže nanešeno glazuro. 


Sodelovanje dveh mojstrov - izjemni izdelki

Lončarstvo pri Gradu ne bo izumrlo! 

Delo na OŠ Grad poteka v obliki interesne dejavnosti v okviru dveh ur tedensko. V minulih letih se je veliko generacij uspešno spopadalo z glino in jo preoblikovalo v najrazličnejše oblike. Pod spretnimi prsti se je od izdelka do izdelka domišljija spreminjala v realnost. Med mladimi in glino se je iz ure v uro tkalo prijateljstvo in medsebojno zavezništvo. Plod prvih srečanj z glino so bili okorni izdelki, zapackani delovni prostor, umazana obleka, posmeh sošolcev, hkrati pa tiha želja po obvladovanju tega materiala, ki spremlja človeka že iz prazgodovine ter mu sledi v vsakdanjem in ustvarjalnem življenju.
Vztrajno delo ob vretenu umirja človekovo dušo. Pomemben je vsak gib telesa, kajti vsaka groba poteza nad tako voljnim materialom, kot je glina, se hitro maščuje z neuspelim izdelkom.

Cilji interesne dejavnosti Mladi lončarji so skrbeti za oživljanje lončarske dejavnosti in znanja, pri učencih razvijati koordinacijo telesa in čut za estetiko, spoznati tehnologijo keramičnega izdelka od priprave gline pa do končnega žganja izdelka ter spoznati osnove trženja rokodelskih izdelkov. Prvi stik z glino na OŠ Grad otroci vzpostavijo že v vrtcu. V 1. razredu učenci spoznavajo poklic lončarja in prostoročno modelirajo.
Svoje izkušnje nato bogatijo v naslednjih razredih prve in druge triade v okviru likovne vzgoje in tehniških dni, od šolskega leta 2010/11 pa se lahko vključijo v mlajšo skupino lončarjev, ki jo vodi učiteljica Metka Recek. Mladi lončarji začnejo z intenzivnim delom na lončarskem vretenu v 6. razredu in pri interesni dejavnosti praviloma ostajajo do zaključka osnovnošolske obveznosti.

Šola je skozi vsa leta skrbela za ustrezne materialne pogoje, za promocijo dejavnosti izven šole in za motivacijo prihajajočim generacijam. Prvi izdelki so nastajali na vretenu, ki je bilo gnano z električnim vrtalnim strojem, izdelke pa so žgali v le 8 litrov veliki laboratorijski peči. Po letu 1990 je delo Mladih lončarjev postajalo vse bolj prepoznavno izven šole. Dejavni so bili na lončarskih taborih v Filovcih in se začeli povezovati s Pomursko turistično zvezo in Regionalnim centrom Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije v Murski soboti. Slednja je financirala gradnjo tradicionalne lončarske kopaste peči, ki jo je leta 1991 zgradil Ivan Felbar. Peč je stala na prostem, na severni strani lipe, na sedanjem igrišču vrtca. Mladi lončarji so jo redno vzdrževali, a so v njej žgali le dvakrat, saj je po nekaj letih podlegla vandalizmu.


Nova kopasta lončarska peč pri OŠ Grad. Le kdaj s bo ponovno zakadilo iz nje?

Pri delu je potrebno biti inovativen

Leta 1992 je mentor Karel Šalamon za potrebe interesne dejavnosti razvil in izdelal vreteno s petimi delovnimi ploščami, šola pa je kupila sodobno 54-litrsko električno peč za žganje gline. Učinkovitost dela Mladih lončarjev se je močno povečala. Prizadevanja v smislu oživljanja lončarske dejavnosti so predstavili v Ljubljani na sejmu Narava zdravje, na velesejmu v Gradcu in na nacionalni televiziji v oddaji Klub klobuk. Leta 1994 so svoje delo predstavili na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. Sledila so leta trdega dela. Nastalo je veliko izdelkov, ki so jih razstavljali ob raznih priložnostih, jih ponujali na stojnicah in marsikateri gost je odšel iz šole z darilom, ki je nastalo na lončarskem vretenu. Ob vretenu so odraščale generacije, ki so vzljubile glino in bodo veščine lončarjenja odnesle v življenje. Mladi lončarji se že 9 let udeležujejo mednarodnega lončarskega tabora Lončarstvo nekoč in danes. Od leta 2006 tesno sodelujejo z Dvojezično osnovno šolo Števanovci, kjer so učenci aktivni udeleženci tabora, saj je to priložnost, da izkušnje pridobljene pri interesni dejavnosti prenesejo na svoje vrstnike na Madžarskem. Del tabora se odvija tudi pod mentorstvom Karla Šalamona in pri OŠ Grad, kjer udeleženci spremljalo črno žganje izdelkov. 


Karel Šalamon je izdelal vreteno s petimi delovnimi ploščami

Znanje delijo z drugimi

Na OŠ Grad so nekaj let zapovrstjo gostili dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Mladi oblikovalci so spoznavali glino in tradicionalno lončarjenje. Znanje so uporabili pri svojem delu in nastali so novi, sodobni izdelki z navdihom iz preteklosti. Svoje delo z mojstroma so posneli. Film najdete na povezavi tukaj

 

Učenci so ustvarjali pod mentorstvom Štefana Zelka, Karla Šalamona ter akademskega kiparja in učitelja plastičnega oblikovanja Damjana Kracine. Razstava je gostovala v Mestni hiši v Ljubljani 2013. 



    top