Čmrlji
Med divje čebele uvrščamo tudi čmrlje. Teh je v Sloveniji bilo najdenih 35 vrst. Za razliko od ostalih divjih čebel so ti bolj čokati, večji in težji ter gosteje poraščeni z dlačicami. Med vsemi vrstami čebel so čmrlji najbolj prilagojeni za delo v hladnem vremenu. Oprašujejo lahko pri temperaturi zgolj nekaj stopinj Celzija in celo v vetrovnem in deževnem vremenu. Tako so edini opraševalci na višjih nadmorskih višinah. Pred mrazom jih varuje čokato telo, gosta poraščenost in sposobnost segrevanja z drgetanjem mišic.
Čmrlj 
K. Malačič
Črmlji živijo v podobnih družinah kot medonosne čebele, vendar je velikost družin bistveno manjša. Te lahko v dobrih pogojih štejejo do nekaj sto delavk. Zimo preživijo le mlade matice, ki zgodaj spomladi ustvarijo novo gnezdo.
Gnezda čmrljev običajno najdemo v ali na tleh, nekatere vrste pa gnezdijo tudi v lesenih duplih, ptičjih gnezdilnicah in podobnih odprtinah.
Črmlji so izjemno učinkoviti opraševalci. Cvet močno stresajo, kar sprosti več cvetnega prahu. Zaradi goste dlakavosti ga tudi odlično prenašajo. Dolg jeziček jim omogoča obiskovanje in opraševanje cvetov z globokimi medovniki, ki so drugim čebelam nedosegljivi. Delavke čmrljev so pri opraševanju trikrat hitrejše od čebeljih. Številni rastlinski plodovi, kot so na primer borovnice in paradižnik, so skoraj povsem odvisni od čmrljega opraševanja.
Več o čmrljih pa na spodnjem posnetku.
