Poznogotska cerkev sv. Ane v Boreči

 Sredi borovih gozdov, 2 km pred križiščem ceste Gornji Petrovci–Grad, ki je bilo nekoč križišče starih cesarskih poti, stoji na obsežni jasi cerkev sv. Ane. Velja za eno najstarejših cerkva na tem območju. Čeprav nekateri pisci postavljajo njen nastanek v 13. ali celo v 12. stoletje, je bila današnja stavba zgrajena v 16. stoletju, kar predvidevamo po vklesani letnici 1521 na ščitku nad glavnim portalom v zahodni fasadi.

Poznogotska cerkev sv. Ane v Boreči    L. Klar

Cerkev je zgrajena na tradicionalnem srednjeveškem tlorisu. Obsega pravokotno ladjo in nekoliko ožji prezbiterij, ki je tristrano zaključen. Zvonik nad korom je lesen. Zvonik in streha sta pokrita s skodlami, do 17. stoletja pa je bila streha pokrita s slamo. Zgodovinski viri pričajo, da so jo Turki leta 1664, pred bitko pri Monoštru/sv. Gotardu, popolnoma opustošili. Ponovno so jo obnovili šele leta 1739 in jo na novo baročno obokali. Bolje kot notranjost je ohranjena zunanjost cerkve. Ladja je le malo daljša in širša od prezbiterija, ki je obdan s šestimi zunanjimi oporniki. Ohranilo se je tudi nekaj gotskih oken ter portal, ki s svojo dekoracijo potrjuje, da gre za arhitekturo zrelega 16. stoletja. Zunanjost je v glavnem ohranila svojo gotsko podobo. Cerkev je bila obnovljena še leta 1911 in 2000, ko je bila urejena tudi njena okolica.

Turistična vrednost cerkve je v njeni arhaično rafinirani zunanjščini, ki se čudovito vključuje v krajinsko podobo in s svojim pojavom dopolnjuje nedotaknjen svet dehtečih borovih gozdov. (Vir: Samo Štefanec, Gotska arhitektura v Prekmurju, PMMS, Katalog stalne razstave, 1997)