Vodne ptice

V skupino vodnih ptic prištevamo vrste, ki se pretežno pojavljajo ob tekočih ali stoječih voda. Značilne vodne ptice so različne vrste rac, čaplje, tukalice in ponirki. Raca mlakarica (Anas platyrinchus) je najpogostejša vrsta race, ki jo zlahka najdemo na večini večjih stoječih voda. Ne Ledavskem jezeru gnezdi, sicer zelo redka slovenska gnezdilka, siva gos (Anser anser). Labod grbec (Cygnus olor) si naredi gnezdo ob robu vode. Pozimi na Ledavskem jezeru prezimujejo severnjaške vrste rac, kot sta sivka (Aythya ferina) in čopasta črnica (Aythya fuligula). Spomladi lahko na Ledavskem in Hodoškem jezeru z malo sreče opazujemo svatovsko vedenje čopastih ponirkov (Podiceps cristatus) in teritorialno preganjanje lisk (Fulica atra). V sklenjenem in gostem trstičju glasno prepevajo rakarji (Acrocephalus arundinaceus) in trstni cvrčalci (Locustella luscinioides). Skrivališče v trstičju najdejo mokož (Rallus aquaticus), ki polže, majhne rake in žuželke išče po plitvih in blatnih predelih. Še redkejša je mala tukalica (Porzana parva).
Štiri vrste ptic, ki so so življenjsko vezane na vodna okolja, pa aktivno varujemo na območju Natura 2000 Goričko. 

Vodomec (Alcedo atthis)
Vodomca kljub barvitem perju le redko vidimo, ga pa pogosteje slišimo med hitrim letom nad vodno gladino. Kratki in ostri žvižgi na Goričkem odmevajo predvsem ob Veliki in Mali Krki ter reki Ledavi. 


Vodomec majhne ribe in vodne žuželke lovi s preže nad vodno gladino   J. Novak 

Opis
Vodomec meri do 19 cm in ima kratek rep in čokato postavo. Pri samicih je 4 cm velik kljun popolnoma črn, medtem ko imajo samice spodnjo stran kljuna rdeče obarvano. Perje na trebuhu je oranžno-rdeče, glava, hrbet in peruti so živo modro-zelene. Noge so rdečkaste barve, ki so pri mladičih še sive.


Vodomec
Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar
Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Prehrana
Hrani se z ribami in vodnimi nevretenčarji, kot so kačji pastirji, raki in mehkužci in ki jih ulovi tako, da se s preže pod kotom 45° požene v vodo. Plen nato omtrviči z udarcem ob podlago in ga pogoltne z glavo naprej. Ribe so pomembnen del dvorjenja, saj samec samici pri dvorjenju prinese ribo in s tem dokazuje svojo sposobnost lova. 

Gnezdenje
Gnezdi v peščenih stenah vzdolž srednje ali počasi tekočih vodotokov, pri čemer mora biti stena dovolj visoka in je lahko delno obraščena z rastjem. V te strme stene si izkoplje rov z gnezdilno kamrico na koncu, kjer oba starša valita jajca 19-21 dni. Mladiči poletijo ob starosti 25 dni. V ugodnem letu lahko gnezdi celo 3x.

 

Razširjenost in ogroženost
Vodomec je razširjen v večjem dele Evrazije, Severne Afrike in Oceanije. V Sloveniji gnezdi razpršeno vzdolž primernih rek in potokov. Vodomec je delna selivka, ki se lahko v zimskem času ob zaledenitvah voda preseli v južne predele ali na obalo.
Je zavarovana vrsta s statusom možno ogrožene vrste (E2), ki jo najbolj ogrožajo regulacije vodotokov z utrjevanjem brežin. 

Čapljica (Ixobrychus minutus)
Čapljica je naša in evropska najmanjša predstavnica družine čapelj in je značilna prebivalka trstišč. Podobno kot nekatere druge predstavnice čapelj se s svojim maskirnim perjem in značilno postavo telesa zlahka skrije v gostem trstičju. 


Samica čapljice se dobro skrije v trstičju   A. Ploj 

Opis
Čapljica je do 35 cm visoka in do 150 g težka ptica čapljaste postave. Samci imajo črno perje na perutih, hrbtu in glavi, medtem ko je sprednja stran svetlo rjava s svetlimi lisami. Samice imajo perje manj izrazito obarvane in izrazito progast trebuh (varovalna barva). Iztegnjena postava in varovalna barva čapljici omogočata dobro prikrivanje v gostem trstičju. Rumenozelene noge so relativno dolge in jim omogočajo plezanje in oprijemanje po trstičju. Varovalna barva čapljici omogoča dobro prikritje, zato je globoko in ponavljajoče se lajanje v času gnezdenja pogostejši dokaz prisotnosti.

Čapljica
Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar
Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Živi do 10 let, ki jih preživi skoraj izključno v trstiščih ali sladkovodnih močvirjih.
                                                
Prehrana
Plen čapljice so predvsem žuželke (kobilice, gosenice, vodne žuželke), občasno tudi ribe, žabe, paglavci in polži. Je selivka na dolge razdalje, ki prezimuje v podsaharski Afriki. 
Gnezdenje
Gnezdi posamič ali v manjših skupinah v gostem rastju tik ob odprtih vodah - najpogosteje v trstičju, kjer si gnezdo splete med steblikami trstike iz rogozovja in trstik. V gnezdu je 2-9 jajc, ki jih izmenično 16-21 dni valita oba starša. Mladiči se osamosvojijo v roku 3 tednov, zato lahko par letno gnezdi tudi 2-3x.
Razširjenost in ogroženost
Živi v EvropiSeverni Afriki, na Bližnjem Vzhodu do zahodne Azije. V Sloveniji je redka gnezdilka, ki jo najbolj ogroža degradacija, izginjanje  in izsuševanje mokrišč, posegi v trstišča ter motnje v času gnezdenja. Ima status močno ogrožene vrste.

Belorepec (Haliaeetus albicilla)
Panično vzletanje rac in drugih vodnih ptic je pogosto znak prisotnosti enega od največjih ujed, saj ima ta ptica iz družine orlov z ljudskim imenom jezerec, z 245 cm največji razpon peruti v Evropi. 

Opis
Belorepec meri do 90 cm v višino in lahko tehta do 6 kg. Samice so malce večje kot samci. Perje po telesu je rjave barve, le repna peresa odraslih ptic so bele barve, od koder izvira poimenovanje vrste. Velik in izrazit kljun ter močne noge sta dve prepoznavni značilnosti. Oglaša se s hripavim "krau". 
Prehrana
Poleg vodnih ptic občasno lovi tudi ribe in sesalce. Plen ulovi med letom nad vodno gladino. Ribe lovi v zgornjih plasti vode, priložnostno pa lahko na kmetijskih površinah ulovi tudi večje sesalce, kot so lisice, zajci in male srne.  
Gnezdenje
Par belorepcev ostane skupaj vse življenje in vsako leto zgodaj spomladi (februar-marec) gnezdi na istem, obsežnem teritoriju, ki obsega 30-70 km2. Veliko gnezdo belorepca zgradita na velikem drevesu, kot je hrast, ponavadi v bližini voda. Za 1-2 mladiča skrbita oba starša. Spolno dozorijo šele pri starosti pet let. 
Razširjenost in ogroženost
Živi do 25 let in je razširjen v Evraziji, kjer najštevilčnejše populacije belorepcev najdemo na Norveškem in v Rusiji. V Sloveniji je redka gnezdilka sklenjenih poplavnih gozdov ob velikih rekah z oceno 8-11 gnezdečih parov.  Ogroža ga izguba in degradacija mokrišč ter prekomerno gospodarjenje s poplavnimi gozdovi, pri čemer izginjajo velika stara drevesa, kjer si bi lahko spletel gnezdo. Belorepec je zelo občutljiv na človeške motnje (hrup). Ima status kritično ogrožene vrste (E1) in še pred desetletji je bila vrsta tik pred izumrtjem. K temu je prispevalo dejstvo, da je zaradi bioakumulacije strupenih snovi v telesu pri prehranjevanju z ribami in vodnimi pticami veliko belorepcev poginilo. 

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
Bičja trstnica je izjemna ptica. Čeprav majhna, le v velikosti sinice, vsako leto med selitvijo preleti do 3860 km.


Bičjo trstnico prepoznamo po beli nadočesni črti   M. Podletnik 

Opis
Bičja trstnica je velika le do 13 cm in tehta do 12 g. Hrbet ima rjav s črnimi progami in trebuh svetlo rjav ter značilno svetlo nadočesno progo (supercilium). Zelo raznoliko petje z naključnim vzorcem rahlo hreščavega petja je namenjeno označevanje teritorija (0,1 do 0,2 ha). Med petjem dobro oponaša druge ptice, kot so velike sinice in kosi.

Bičja trstnica
Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar
Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Živi do 10 let, čeprav v povprečju le 2 leti.
Prehrana
Glavni plen bičje trstnice so žuželke, kot so hrošči, muhe, kobilice, kačji pastirji in enodnevnice, ki jih najde na vlažnih travnikih s posameznimi grmi in drevesi.
Gnezdenje
Skodeličasto gnezdo iz trave, listka in pajkovih mrež si splete v vegetaciji (do 50 cm visoko). Notranjost gnezda obda s semeni rogoza in živalskimi dlakami ter jo namesti okoli stebel rastlin. Samica 14 dni vali 3-5 jajc rumeno-zelene barve z rjavimi madeži. Mladiči so sprva goliči, po 14 dneh poletijo in ostanejo v bližini gnezda še naslednja dva tedna.
Razširjenost in ogroženost
Ima evrazijsko razširjenost in prezimuje v Afriki. V Sloveniji je lokalno pogosta poletna vrsta. Na Goričkem živi skoraj izključno v bližini Ledavskega jezera.
Bičjo trstnico ogroža izguba življenjskega prostora zaradi izsuševanja mokrotnih travnikov in intenzifikacije rabe vlažnih travišč.

    top