Svetlobno onesnaževanje

Svetlobno onesnaževanje je pojem, ki opisuje nenadzorovano uhajanje svetlobe iz umetnih virov zunaj cilja osvetljave. Posledice svetlobnega onesnaževanja so moteča osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogrožanje prometne varnosti zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu prihaja do motenj življenja in selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih nočno aktivnih živali. Svetloba ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno in amatersko astronomsko dejavnost, hkrati pa s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja veliko električne energije. Poleg tega, da ima takšno svetlobno onesnaževanje zelo škodljive vplive na nočno aktivne živali, je škodljivo tudi za zdravje ljudi. Znanstvene raziskave so pokazale, da umetna svetloba zmanjša izločanje melatonina, hormona, ki vpliva na spanje in cirkadiani ritem. Ta hormon je ključen pri nadzoru bioloških funkcij v telesu in njegovo pomanjkanje vodi v nastanek rakavih obolenj (vir).


Svetlobna kupola nad Mursko Soboto zaradi svetlobnega onesnaženja   T. Koltai  

Svetlobno onesnaževanje je tako posledica neustrezne in prekomerne uporabe svetil. Na problematiko svetlobnega onesnaževanja je opozoril projekt LIFE - Življenje ponoči. Za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja se trudi tudi JZ KPG, ki je v projektu Gorička krajina zamenjal neprimerna svetila na devetih objektih. Mejne vrednosti osvetljevanja in ukrepe za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list  RS, št. 81/07109/0762/10 in 46/13).  


Primerjava osvetljevanja iste kapele pred in po zamenjavi svetil  G. Domanjko

Vpliv umetne svetlobe in svetlobnega onesnaževanja na netopirje
Raziskovalci so s preučevanjem ugotovili, da netopirji, katerih zatočišča oziroma izletalne odprtine so osvetljevane, izletavajo kasneje kot bi sicer - ob mraku. Večina teh luči se prižge ravno ob mraku in zaradi zunanje svetlobe netopirji ne vedo, da je pravzaprav zunanj že tema. Šele ko netopirji postanejo zares lačni, posamezni netopirji zaradi lakote pričnejo izletavati iz zatočišč. Žal do tega pride šele več ur po mraku, zato netopirji hkrati zamudijo višek aktivnosti žuželk (komarji so najbolj pikajoči ravno ob mraku), hkrati pa se jim zaradi kasnejšega izletavanja skrajša tudi razpoložljiv čas za lov do zgodnjih jutranjih ur. To seveda negativno vpliva na prehranjenost netopirjev in njihovih mladičev.
Učinek umetne razsvetljave na netopirje je tudi posreden. Svetilke zmanjšujejo številčnost in raznovrstnost žuželk, ki so najpogostejši plen netopirjev. Svetloba lahko namreč povzroči, da se žuželke ujamejo v ti. svetlobno past in okoli svetilke tako dolgo krožijo, da od napora poginejo.

Zato je najbolje, da umetnih virov svetlobe sploh ni uporabljamo oziroma jih uporabljamo v čim manjši meri, tam kjer je to res potrebno in le v času, ko je potrebna. Razmislimo, ali je res potrebna javna razsvetljava v vsakem kotičku vso noč. Uživajmo v temi in zvezdnatem nebu! 

    top