Dolgokrili, širokouhi in velikouhi netopir

Dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) je do 6 cm velik in do 16 g težki netopir z razponom prhuti do 34 cm. Kožuh je sivorjav na hrbtu in siv na trebuhu, ušesa so majhna in zaobljena ušesa.


Skupina dolgokrilih netopirjev v kleteh gradu Grad   G. Domanjko

Gre za najhitreje letečo evropsko vrsto netopirja, saj lahko med letom doseže hitrost do kar 55 km/h. Dolgokrili netopirji se radi združujejo v velike jate. Hranijo se z žuželkami in živijo do 22 let. V Sloveniji je redka in ogrožena vrsta. Počivališča najde v jamah, tunelih, rudnikih in opuščenih stavbah. Z raziskavo s pomočjo obročkanja netopirjev so strokovnjaki ugotovili, da dolgokrili netopirji, ki se spomladi in jeseni zadržujejo v kleteh gradu Grad, prezimujejo v 80 kilometrov oddaljeni jami Huda Luknja pri Mislinji. Spomladi breje samice med počitkom v grajskih kleteh nabirajo moči, jeseni pa so te iste kleti zelo verjetno parišče dolgokrilega netopirja. V preteklosti je bila manjša porodniška skupina dolgokrilega netopirja tudi v cerkvi pri Gradu, danes pa kotijo le v bližnji cerkvi v Klöchu na avstrijski strani. 

Poročila

 Poročilo o pregledu možnih zatočišč navadnega in dolgokrilega netopirja. CKFF, 2018. 


Dolgokrili netopirji se spomladi in jeseni zadržujejo v kleteh največjega gradu   G. Domanjko

Širokouhi netopir (Barbastella barbastella) je majhna gozdna vrsta netopirja. Zraste do 5,8 cm in tehta do 13 g. Ima kratek gobec in široke uhlje. Razpon prhuti meri do 28 cm, s kateri spretno leta skozi stare listnate gozdove z bogato zeliščno in grmovno plastjo, kjer lovi manjše žuželke in pajke. Počivališča najde pod lubjem ali v duplih, samice kotijo v duplih ali starih stavbah, medtem ko prezimujejo tudi v tunelih ali jamah. 


Čeprav je širokouhi netopir gozdna vrsta, se občasno zadržuje tudi v zgradbah   G. Domanjko

Velikouhega netopirja (Myotis bechsteinii) prepoznamo po velikih in širokih ušesih. Je do 5,5 cm velik in do 14 g težek netopir s premerom prhuti do 30 cm. Odrasle živali imajo dolgo dlako, ki je na hrbtni strani rdeče-rjava in na trebušni svetlo siva. Živi v starih širokolistnih gozdovih s površino min. 25 ha, kjer najde kotišča v duplih dreves. Hrani se z žuželkami, ki jih ulovi v gozdu ali gozdnem robu. Doživi do 20 let. Ogroža ga predvsem gospodarjenje z gozdovi.