Navadni netopir

Navadni netopir (Myotis myotis) je najštevilčnejša vrsta na Goričkem s kotišči v več cerkvah. Najštevilčnejše porodniške skupine so v cerkvah pri Gradu, v Dolencih in v Kobilju. Nekaj deset navadnih netopirjev prezimuje v kleteh gradu Grad, kjer lahko navadne netopirje najdemo skozi vse leto.

Opis
Navadni netopir je eden od največjih netopirjev v Sloveniji z razponom prhuti do 45 cm in težo 20-27 g. Kožuh je sivkasto-rjav po hrbtu, medtem ko je trebušna stran svetla. Uhlji so dolgi in s poklopcem, ki ima na vrhu piko. Mladiči so temnejše obarvani. Živi do 18 let.


Skupina navadnih netopirjev   G. Domanjko

Prehrana, razmoževanje in življenjski prostor
Navadni netopir se prehranjuje z različnimi večjimi členonožci, kot so hrošči, pajki in strige. Najpogostejši plen so hrošči krešiči. Plen za razliko od drugih vrst netopirjev pobira s tal, saj pogosto lovi med nizkim letom in si pri tem najverjetneje pomaga tudi z vohom. Večji plen, kot je sezonski plen majski hrošč, lovi tudi med letom. Večji plen poje med visenjem, manjši plen pa med letom. Plen lovi v listnatih in mešanih gozdovih, na travnikih in pašnikih, v visokodebelnih sadovnjakih in na njivah. Prehranjevališča so večinoma v polmeru 2 do 6 kilometrov od kotišč.

Podstrešja in zvoniki cerkva in kapel ter starih hiš so najpomembnejša zatočišča navadnega netopirja. Samice skotijo enega mladiča konec maja ali junija. Jeseni si samotarski samci ustvarijo harem s samicami na mestih, ki jim pravimo parišče. Tam se parijo, do oploditve samice pa pride šele spomladi. Na Goričkem sta poznani dve večji porodniški skupini navadnega netopirja.  

Porodniška skupina pri Gradu je v letu 2020 štela več kot 200 samic, v Kobilju pa je v istem letu bilo preštetih več kot 500 samic in mladičev. Manjša skupina navadnih netopirjev je tudi v cerkvi v Dolencih. 


Porodniška skupina navadnega netopirja v ladji cerkve pri Gradu   G. Domanjko

Porodniška skupina, ki šteje več sto živali, lahko v eni sezoni proizvede tudi več kilogramov gvana. Gvano netopirjev je sicer zelo bogato gnojilo, saj vsebuje ostanke členonožcev. Z zelo majhnimi ukrepi, kot je namestitev zaščitne ponjave, lahko zelo zmanjšamo vpliv gvana na lesene dele stavb. Gvano pa lahko uporabimo na vrtovih in njivah. 

Razširjenost, ogroženost in varstveni status
Navadni netopir živi v Evropi, Mali Aziji in na Bližnjem vzhodu. Čeprav gre za jamoljubno vrsto, v hladnejših pokrajinah živi predvsem v stavbah. V Sloveniji je splošno razširjen. Prezimujejo v jamah kot tudi v kleteh. 

Zaradi ogroženosti ima status prizadete vrste. Ogroža ga svetlobno onesnaževanje, ki negativno vpliva na njihov plen, predvsem pa nanj škodljivo vpliva osvetljevanje kulturnih spomenikov, kjer im kotišča. Osvetljevanje izletnih odprtin časovno zamakne izletavanje netopirjev, s čimer se oteži prehranjevanje. Ogroža ga zamreževanje vhodnih odprtin v kotišča, uporaba insekticidov in izsekavanje mejic, ki so pomembnen prehranjevalni habitat kot tudi orientacijski element. 

   

 

  Ali ste vedeli?

Najvišja zabeležena starost navadnega netopirja je kar 37 let.                                                                                       

 

    top

    X

    Divja Slovenija, gledališče Park, M. Sobota

    NEDELJA, 24. oktober, 19.00