Rjavi srakoper

Rjavi srakoper (Lanius collurio) je tipičen predstavnik kulturne krajine. Najpogosteje ga opazimo posedati na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi grmov in dreves ali na žice, od koder preži za plenom. 

Opis
Rjavi srakoper je večji, a bolj vitek v primerjavi z domačim vrabcem. Zraste med 16 in 18 cm v dolžino. Samci so vpadljivo obarvani s črno obrazno masko čez oči, rdečerjavim hrbtom in sivim zatiljem glave. Trebušna stran samcev je svetla in rahlo rožnato navdahnjena.  Samice so manj kontrastno obarvane. Imajo enotno rjav hrbet, čez oči rjavo progo in grahasto trebušno stran. Zelo prepoznaven je močan in rahlo navzdol zakrivljen črn kljun. 


Par velikega srakoperja - samec v ozadju, samica v ospredju   M. Podletnik

Kljun, ki je rahlo koničast, omogoča srakoperju razkosavanje plena. Mladiči so podobne barve kot samice - rjavi po hrbtni strani in grahasti po trebušni strani. Nimajo značilne maske. Med letom imajo samci repne peruti črne z močno belino na bazi repa. Petje le redko slišimo. Veliko pogosteje lahko slišimo klic "dšee".  

Prehranjevanje in selitev
Rjavi srakoper se prehranjuje z velikimi žuželkami, med katerimi prevladujejo kobilice, metulji in pajki. Neredko ulovi tudi kakšno dvoživko, plazilca, malega sesalca in manjšo ptico. Občasno plen napiči na trne grmov ali na bodečo žico ter ga tako shrani za deževne dneve, ko s težavo najde plen. Nataknjen plen tudi lažje razkosa. 

To zanimivo vedenje mu je nadelo imena, kot je Neuntöter v nemščini. Neuntöter ali "ubijalec devetih" je znan tudi pod imenom "Rotrückenwürger", kar bi lahko prevedli kot rdečehrbti davitelj. Po pripovedovanju naj bi ubil in nataknil 9 žuželk, preden jih začne jesti. Podobno zgodbo ima tudi zastarelo angleško ime "mesar".
Podobno vedenje je sicer značilno tudi za druge predstavnike družine srakoperjev. Zimski gost v naših krajih je veliki srakoper (Lanius excubitor), ki  prav tako pogosto natika male sesalce na trne grmov, saj plen lažje razkosa. 

Rjavi srakoper je prebivalec odprte kulturne krajine s številnim grmišči in travniki. Grmišča, kot so mejice in posamezni grmi, uporablja kot prehranjevališče in gnezdišče. Srakoper svoj plen preži iz dvignjenih mest, kot so vrhovi grmov, ograj ali žic, ki jih uporablja kot lovno prežo. 
Je ptica selivka, ki prezimuje v jugovzhodni Afriki in se seli zaradi pomanjkanja hrane. 

Gnezdenje
Rjavi srakoper gnezdi od maja do julija. Par si razmeroma veliko gnezdo splete v trnatem grmovju, kot so črni trn, šipek, glog, ali robidovje. Gnezdo spleteta iz vej, trave in mahu, notranjost pa obložita z mehko živalsko dlako.  


Samica (desno) in mladič (levo) na velikem robidovju, v katerem je par gnezdil   M. Podletnik

Samec se vrne na gnezditveno območje 310 dni pred samico. Par zgradi odprto skodeličasto gnezdo skupaj. Medtem ko samica vali jajca, jo samec hrani. Za mladiče skrbita oba starša. Par ima en zarod na sezono, v primeru propada gnezda večinoma naredita nadomestno gnezdo.

Razširjenost in varstveni status
V Evropi po ocenah gnezdi med 600.000 in 1.000.000 parov. Čeprav je rjavi srakoper še vedno splošno razširjen, se njegove populacije v Evropski uniji še vedno zmanjšujejo. Glavna vzroka sta predvsem slabšanje kakovosti življenjskega prostora zaradi povečevanje intenzifikacije kmetijstva s povečevanjem uporabe pesticidov in izsekavanja mejic, gozdnih zaplat ter drugih krajinskih elementov. Zaradi teh dejavnikov in upada številčnosti populacij se rjavega srakoperja varuje kot kvalifikacijsko Natura 2000 vrsto. 

Rjavi srakoper je v Sloveniji pogosta poletna vrsta. Po ocenah gnezditvena populacija šteje 20.00030.000 parov. Populacija je med leti 2008 in 2016 sicer upadla za tretjino. V Sloveniji je zavarovan.