Učinek obnove travnikov viden že na polovici projekta

22.5.2020

Na Goričkem so travniki najbolj pisani maja, ko na njih zacveti največ različnih vrst rastlin. Na suhih travnikih lahko občudujemo navadno kukavico, navadni klinček in peteroštevno prženko. Na senožetnih travnikih najbolj izstopajo navadna zvončica, kukavičja lučca in navadna grebenuša. Na mokrotnih travnikih pa majska prstasta kukavica, sibirska perunika in rumena maslenica. V tem času je najbolj vidna biotska raznovrstnost travnikov. 


Močvirski cekinček  G. Domanjko

Pojavljanje večjega števila zgoraj naštetih in drugih avtohtonih vrst rastlin kaže na ustrezno ali neustrezno rabo travnika. Vrstno bogat travnik ohranjamo s košnjo ob primernem času, ustrezno mehanizacijo ter s spravilom pokošene biomase. Hkrati lahko s košnjo pozitivno ali negativno vplivamo na številne živali, ki živijo ali se prehranjujejo na travnikih. Z opustitvijo košnje ali mulčenjem se na goričkih travnikih razširi zlata rozga, invazivna tujerodna rastlinska vrsta, ki preprečuje rast večini drugih vrst na travnikih.


Travnik v Markovcih leta 2016 in po obnovi v 2019

Od leta 2017 izvajamo projekt Gorička krajina. V projektu načrtujemo obnovo 108 ha opuščenih travnikov na Goričkem. Pred prvo letošnjo košnjo smo naredili grobo analizo učinka košnje do zdaj. Na podlagi posnetih fotografij smo primerjali stanje teh travnikov pred košnjo leta 2018 ali prej in maja 2020. Nekatere med njimi smo začeli obnavljati že v projektu Gorički travniki leta 2015. Končna analiza bo narejena ob koncu projekta leta 2021, ko bodo travnike pregledali botaniki. Po ogledu travnikov in primerjavi fotografij že zdaj ugotavljamo pozitivne učinke košnje na biotsko raznovrstnost, saj se na travnikih pojavlja vedno več cvetočih rastlin. Med njimi tudi zavarovane vrste, kot je navadna kukavica. Zlate rozge je vedno manj. 


Zaraščen travnik v Budincih leta 2015 in obnovljen travnik leta 2020

 Gregor Domanjko, Jani Gašparič, Darja Kuronja, Mojca Podletnik in Tadej Törnar