Navadni jelen
Številčnost divjadi je že od nekdaj na Goričko privabljalo lovce od blizu in daleč. Izoliranost območja ob strogi meji v času Železne zavese je dodatno pripomogla k ohranjanju in povečevanju populacij divjadi, ki jo je mogoče opaziti tudi podnevi. Gotovo najbolj impozantna divjad je navadni jelen (Cervus elaphus). Naš največji predstavnik sodoprstih kopitarjev (Artiodactyla) zraste do 2,3 m v dolžino in lahko v višini pleč meri 1,5 m. Jeleni lahko tehtajo tudi do 250 kg. Samice jelenov, imenovane košute, tehtajo do 150 kg. Samci imajo na glavi veliko in razvejano rogovje, ki je večje pri starejših jelenih. Rogovje odvržejo med februarjem in aprilom, do konca avgusta jim nato zraste novo. Kožuh je poleti rdeče rjav, pozimi pa se obarva sivo-rjavo.
Navadni jelen G. Alexander Voda
Jeleni živijo v čredah, ki jo vodi košuta. Črede so lahko zelo velike in štejejo več sto osebkov. Samotarsko živijo le najmočnejši kapitalni samci, ki se tropu pridružijo jeseni v času parjenja. Črede razpadejo v času parjenja, ki ga imenujemo jelenji ruk. V septembrskih nočeh značilno paritveno oglašanje jelenov odmeva skozi goričke vasi. V medsebojnih bojih skušajo jelenji samci pridobiti čim več košut. Košute kotijo maja ali junija. Spolno dozorijo v drugem (košute) ali tretjem (jeleni) letu. Dosežejo starost 20 let, čeprav v povprečju živijo le 5–6 let.
Aktivni so pretežno ponoči, podnevi pa skrito počivajo pod drevesi ali v visoki travi. Je prežvekovalec, ki se hrani s travo. Občasno se lahko hrani tudi s semeni in plodovi, pozimi pa pogosto objedajo iglavce in lubje. Živi predvsem v gozdovih, ki se stikajo z odprto krajino. Na Goričkem so jeleni pogosti predvsem na SV delu, kjer redno prehajajo preko madžarsko-slovenske meje. Je lovna vrsta.