Vidra

Vidra (Lutra lutra) ima prav na Goričkem najbolj vitalno populacijo v Sloveniji. To nočno aktivno predstavnico družine kun, ki se prehranjuje z ribami, raki, školjkami in vodnimi pticami, vidimo izjemno redko. Dnevna potrebe po plenu predstavlja do 25 % njene teže. Samci vider zrastejo do 110 cm dolžine skupaj z repom in tehtajo do 11 kg, samice pa do 8 kg. Rjava dlaka je izredno gosta (50.00075.000 dlak/cm2) in je tako gosta, da voda med plavanjem sploh ne prodre do kože. To je pomembno, saj vidre večino časa preživijo v in ali ob vodi. Vidre so izjemne plavalke, kar jim omogoča plavalna kožica na nogah in močan rep. Plava s hitrostjo do 15 km/h. 


Vidra   M. Zabavnik

Vidre so pretežno samotarske in potepuške živali, še posebno samci vider. Ti se s samicami vider kratko družijo le v času parjenja. Za mladiče skrbi samo samica, ki z mladiči ostane več kot 1 leto. Brlog, v katerem so najpogosteje 2-3 mladiči, je pogosto pod koreninami velikih obvodnih dreves. Je teritorialna žival, ki svoje teritorije označuje na izpostavljenih mestih (kamni na nabrežju, police pod mostovi itd.) s svojimi iztrebki - vidreki. Te prepoznamo po značilnem vonju po ribjem olju ter ostankih ribjih lusk, srti ali oklepov rakov. Teritorij samca obsega kar 20 dolžinskih km vodotokov, samice pa potrebujejo za preživetje okoli 11 dolžinskih kilometrov vodotoka. Na velikost teritorija v največji meri vpliva kakovost habitata, to so vodotoki v ohranjenem naravnem stanju z dovolj plena in razpoložljivost hrane. Vidre živijo pretežno ob nižinskih rekah in potokih z naravno ohranjenimi brežinami in deli plitvin. Je splošno razširjena v Evropi, Severni Afriki in Aziji. V Sloveniji ima vidra največjo gostoto in sklenjeno populacijo prav na Goričkem. 

Ker so plenile ribe in zaradi kakovostnega kožuha so bile vidre v preteklosti preganjane in lovljene. Tudi danes se jih pogosto preganja, še posebno ko si privoščijo malico v neograjenem ribniku ali mlaki.  V največji meri jih ogroža onesnaženost in regulacije vodotokov s čimer primarno izginja njen plen. Povozi vider med prečkanjem cest (kjer pod mostovi ni suhih poličk nad vodno gladino) niso redkost. Na mesta pogostega prehajanja vider na Goričkem vas opozarjajo prometni znaki. Zaradi vseh razlogov je vidra danes zavarovana vrsta, kot ranljiva vrsta uvrščena na rdeči seznam in je varovana na območju Natura 2000 Goričko.    

Več o vidri lahko izveste v vidrinem informacijskem centru Aqualutra v Križevcih na Goričkem.